Macbeth (2015)

Brez naslova

Macbeth velja za eno najpomembnejših del Williama Shakespearja, saj preko tragične zgodbe o vzponu in padcu škotskega junaka in kasneje zarotniškega kralja razlagi mnoge še danes zelo aktualne tematike, domače predvsem v politiki; od častihlepja, pohlepa, oportunizma, nadzora pa vse do posesivnega dojemanja oblasti. Zato bo pričujoča tragedija ostala večna, tudi po zaslugi vrhunske filmske priredbe Justina Kurzela, ki ohrani izvorno Shakespearjevo besedilo in mračno vzdušje, vendar pri tem ne izpade zastarelo in leseno. Zgodi se ravno nasprotno; Macbeth je film, ki prepriča z izpiljeno vizualno podobo, močnimi igralskimi predstavami (tako Michael Fassbender kot Marion Cotillard znova dokažeta, da sta prava asa v svojem poslu), ravno pravšnjo mero okrutnega nasilja in poetičnosti ter drzno potezo, da Shakespearjevo tragedijo ne prilagodi zahtevam modernega občinstva, ampak ravno obratno. Zaradi slednjega bo nekaterim gledalcem film morebiti prenaporen, saj na več mestih zapusti vode sedme umetnosti in spominja na gledališko predstavo, toda to niti ni tako moteče, saj so obravnavane teme preveč fascinantne, da bi jih lahko ignorirali, magnetna karizma glavnih igralcev pa prav tako pusti močan vtis. Macbeth je ena od najboljših filmskih adaptacij Shakespearjevih večnih tragedij.

Ocena -5

Polytechnique (2009)

Rezultat iskanja slik za POLYTECHNIQUE 2009

Preden je osvojil filmski svet z vrhunskimi izdelki kot so The Prisoners, The Enemy in Blade Runner 2049, si je režiser Denis Villeneuve v rodni Kanadi pridno ustvarjal ime z edinstvenim avtorskim pečatom in večkrat provokativnimi filmi. Eden takšnih je tudi surova drama Polytechnique, posneta na podlagi resničnega pokola, ki se je 6. decembra 1989 pripetil na tehnični fakulteti v Montrealu in vzel življenja 14 študentov. Dogodek je prikazan iz treh perspektiv; morilca in dveh žrtev, ki se na ekstremno situacijo odzoveta vsak na svoj način. Film potegne mnogo vzporednic z mojstrovino Elephant ameriškega filmarja Gusa Van Santa, saj se oba osredotočata na strelski pohod po šolskih hodnikih in tega prikažeta iz različnih zornih kotov, ki gledalcu omogoča lažje razumevanje motivov, ki so privedli do tragedije. In medtem ko je Van Sant z vidika razlaganja precej bolj zadržan in uporabi podobe kot pripovedno nit, je Villeneuve nekoliko bolj odprt in ponudi sicer minimalistično obrazložitev morilčevih seksističnih prepričanj, vendar pri tem še vedno ostaja hladnokrven in neusmiljen. Polytechnique ni zgolj film o pokolu, ampak se dotakne podcenjujočega položaja žensk v sodobni družbi ter ozkih pogledov na njihovo poklicno pot. Nekatere bo morebiti zmotila razvlečenost prizorov ter nenadni preskoki med časovnimi obdobji, vendar to je pač stil, ki ga Villeneuve najbolj obvlada in mu ga niti najmanj ne moremo zameriti.

Ocena -5