Sweet Virginia (2017)

Povezana slika

Sweet Virginia, atmosferični kriminalni triler, v katerem Jon Bernthal igra vlogo ostarelega rodeo prvaka, ki si služi kruh kot upravnik nizkocenovnega motela nekje na Aljaski, je prav zanimiv film. Zgodba izdelka sama po sebi ni nič posebnega; nekdanji športni as se mora soočiti z nevarnim kriminalcem, ki po bližnjem mestecu seje smrt in nasilje. Vsebina je nekaj, kar smo videli že neštetokrat – možakar, ki ga je povozil čas, se mora dvigniti na noge in vzeti pravico v svoje roke-  je pa zato toliko pomembnejša izvedba, ki se spretno poigrava s klišeji znotraj žanra kriminalke, hkrati pa svojim likom ponudi dovolj prostora, da svobodno zadihajo in s tem pelje tudi zgodbo skozi labirint nepredvidljivih dogodkov. Sweet Virginia se vse do zadnje tretjine odvija kot karakterna drama, šele nato pa postane nekoliko bolj dinamičen in konvencionalen triler, kjer Bernthal znova dokaže, da je igralec, ki uspe ohraniti ravnotežje med frajerstvom in ranljivostjo; njegov lik ima karizmo, vendar je hkrati čustven in zadržan, zato je kontrast, ko umirjenost zamenja za nasilje, še toliko bolj izrazit. Sweet Virginia je film, ki bi znal biti marsikomu nekoliko dolgočasen in s premalo poudarka na akciji, vendar je ravno to tisto, kar ga dviga nad povprečje; njegov fokus je na sami zgodbi in karakterjih, ki se pač obnašajo tako kot dogajanje od njih zahteva. Malo filmsko presenečenje.

Ocena 4

2001: A Space Odyssey (1968)

Rating: 10 out of 10.

Stanley Kubrick je že na začetku svoje kariere filmarja veljal za inovatorja in vizionarja, vendar nikomur se ni sanjalo, da bo leta 1968 ustvaril svoj “magnum opus”. 2001: A Space Odyssey ni samo veličastni vesoljski ep, ki je zaslužen za prepoznavno ikonografijo, ki se je trdno zasidrala v popkulturno areno, ampak filmska perfekcija, katere umetniška vrednost, tehnična brezhibnost, presunljiva vizualna podoba in zlovešče enigmatična vsebina so še dandanes občudovanja vredni. 2001: A Space Odyssey je nepozabna vizualna izkušnja, ki raziskuje večna filozofska vprašanja o nastanku človeštva, našem odnosu do moderne tehnologije, potencialni nevarnosti, ki jo ta prinaša in različnih stopnjah evolucije, ki eno galaksijo pripelje do konca, tam pa se znova rodi. Kubrickov ambiciozni ep je namreč zgodovina človeštva v malem; na začetku smo gledalci priča “rojstvu” tehnologije v obliki primitivnega orodja, ki ga prebivalci kamene dobe začnejo uporabljati v namene zaščite in napadanja. Mnogo let kasneje je človeštvo tehnološko močno napredovalo in ustvarilo prvi program umetne inteligence, računalnik po imenu HAL 9000, ki se med opravljanjem misije v vesolju boji, da ga bodo astronavti izklopili, zato se jim upre in začne enega za drugim pobijati. Tretji, sklepni del filma pa se odvija na planetu Jupiter, kjer spremljamo simbolično smrt astronavta, ki sebe in človeštvo pripelje do konca poti in nato se zgodi ponovno rojstvo v obliki Zvezdnega otroka, ki bo ustvaril novo, morebiti naprednejšo civilizacijo. Kot je moč razbrati, je 2001: A Space Odyssey zelo ambiciozen in hkrati skrivnosten film, katerega resnični pomen poskušajo dešifrirati mnogi, verjetno pa jim ne bo nikoli v celoti uspelo, kar pa je tudi svojevrstni čar pričujočega izdelka. Kubricko vesoljski ep zahteva veliko zbranosti, potrpežljivosti in predvsem odprtosti uma, hkrati pa odpira mnoga provokativna vprašanja, ki sprožajo burne odzive tudi danes; kako bo napredek v tehnologiji vpliva na razvoj človeštva in kako bo človek sposoben zaustaviti stroj, ki bo začel razmišljati s svobodno voljo. 2001: A Space Odyssey je filmska umetnina v pravem pomenu besede.