Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Tres anuncios por un crimen, la insospechada triunfadora de los Globos de Oro - La Tercera

Posiljena in umorjena. In še vedno nobene aretacije? Kako to, načelnik Willoughby? so napisi na treh velikanskih reklamnih panojih pred mestecem Ebbing, ki je bilo pred sedmimi meseci prizorišče brutalnega posilstva in umora najstnice Angele Hayes. V tem času policija preiskave umora ni uspela premakniti niti za milimeter, kar razjezi njeno užaloščeno in vse obupano mater Mildred, ki poskuša z napisi na panojih pozvati lokalno oblast, da bi ujela morilca in posiljevalca njene hčerke, čeprav si s tem ne nakoplje zgolj jezo policije, ampak tudi lokalne skupnosti, ki v njenem dejanju vidi nepotrebno izzivanje in boj z mlini na veter. Three Billboards Outside Ebbing, Missouri režiserja in scenarista Martina McDonagha bi lahko na najbolj preprost način opisali kot film, ki razgalja Ameriko v malem; deželo, kjer je mali človek navadna številka, obsojena na večni spopad z nepravičnim in skorumpiranim sistemom, medtem ko skupnost preplavljajo rasizem, populizem toleranca do nasilja ter koristoljublje. Mildred, katero mojstrsko odigra oskarjevka Francis McDormand, se donkihotovsko poda na misijo, ki je hkrati začinjena s človeško tragedijo kot za McDonagha značilnim črnim humorjem, celotna izkušnja pa gledalca spravi tako v huronski smeh kot tudi neutolažljiv jok. Mojstrsko zrežiran in spisan film ne pozna nobenih zavor in se požvižga za politično korektnost in dostavi toplo, a še vedno ostro dozo socialnega realizma, ob kateri se gledalec lahko pošteno zamisli. Poleg vrhunske McDormandove močan vtis pusti preostala igralska zasedba (še posebej Sam Rockwell in Woody Harrelson v vlogi lokalnih policistov), fantastična glasba ter nesentimentalno obračunavanje s predsodki, ki hromijo ne zgolj Ameriko, ampak ves svet. Brez kančka dvoma eden od filmov leta.

“Ta šuma bo vedno moja,” dahne Džon (Jure Ivanušič), vročekrvni lovec, rocker in glavni junak najnovejšega slovenskega filma, prvega pravega westerna, postavljenega v osrčje gozdov na Pohorju, kjer mali človek znova vodi boj zoper požrešno in izkoriščevalsko elito. Gozd, ki je bil že od nekdaj v lasti njegove družine, naj bi zaradi birokratskih neurejenosti pristal v rokah lokalnega oblastnika, skorumpiranega župana (Vlado Novak), kateremu pa se Džon skupaj s pogumno novinarko (Iva Kranjc Bagola) postavi po robu. Stekle lisice ni povsem klasičen western, temveč elemente, značilne za ta žanr, spretno uporabi za podlago satirične farse, ki z dobršno mero iskrenosti, cinizma ter naivnosti udari v samo jedro slovenskega primitivizma, obsedenosti z lastnino ter korupcije, ki je že zdavnaj okužila vse veje oblasti. Ivanušič se v sebi neznačilni vlogi srboritega divjaka odlično znajde in ustvari prav poseben prototip kavboja oz. hlapca v boju za pravico, medtem ko preostala igralska zasedba svoje delo opravi v skladu s pričakovanji. A osrednji del filma predstavlja iskriv humor, ki tokrat ne izhaja zgolj iz tega, da vsi govorijo štajersko, ampak gledalca nasmeji z absurdnimi situacijami, ki pa niso popolnoma daleč od realnega stanja sveta, v katerem živimo. Filmu resda nekje na polovici malce popusti ritem in se hkrati nekoliko prehitro konča. vendar je Stekle Lisice še en dokaz, da smo Slovenci vse bolj vešči v filmski umetnosti.