The Lion King je animirani spektakel, ki je v 90. letih uspel studio Disney dvigniti iz globoke finančne krize in mu ponovno nakloniti prestol kralja risanih filmov. Ne samo, da je film rušil rekorde na blagajnah, tudi kritiki in občinstvi so bili enotni v mnenju, da gre za enega od najboljših animiranih filmov vseh časov. Če to drži ali ne, prepuščam vam, je pa dejstvo, da je risanka prvorazredna vizualna poslastica, ki pojmu spektakel vdihne novo življenje. Vsak prizor v filmu je namreč poln živih barv, širokih planov prostrane afriške divjine in sapo jemajočih akcijskih prizorov, ki gledalca nemudoma posrkajo v dogajanje. To pa ni vse; tudi zgodba o Simbi, nasledniku kralja živali, katerega zahrbtno umori njegov oportunistični brat, je nekaj najboljšega, kar je Disney ponudil v zadnjih 30. letih. Je zgodba z ravno pravšnjo mero tragedije, humorja in navdihujočega sporočila o tem, kako se soočiti z demoni iz lastne preteklosti ter sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Za nemoten potek zgodbe poskrbijo tudi skrbno izbrane pesmi, ki občasno nadomestijo pripovedni tok in so vedno primerno vstavljene v samo zgodbo. Kar pa me je najbolj navdušilo; zlikovec v filmu ni povsem tipičen, saj je bolj ali manj zabita baraba, ki bi se rada polastila nečesa, vendar pa obenem ne ve, kaj naj bi s te počela. Gre za zanimiv vidik zlikovca in želim si, da bi bil Disney pri tem v prihodnje še bolj pogumen. The Lion King ima resda nekaj napak (zgodba je občasno rahlo manipulativna in kontradiktorna), toda kot celota je veličasten podvig, ki ogromno tvega, vendar še toliko več pridobi.
Ocena 4
