Češki film je bil v začetku 70. let (še vedno) pod strogim očesom režimskih cenzorjev, ki so vsak odmik od konvencionalnih oblik sedme umetnosti razumeli kot vdor škodljivih vplivov z “dekadentnega” zahoda. V tej negotovi politični in družbeni klimi je Jaromil Jireš, eden od najvidnejših predstavnikov češkega novega vala, ustvaril svoj najbolj znan in provokativen film v karieri; lirično gotsko srhljivko Valerie and Her Week of Wonders, ki je bila ob izidu zaznamovana z mnogimi kontroverznostmi, med vsemi pa je najbolj prednjačila izbira tedaj komaj 13-letne Jaroslave Schallerové v naslovni vlogi, ki je med drugim od nje zahtevala goloto in nastopanje v številnih groteksnih prizorih, ki na simboli ravni raziskujejo na novo odkrito seksualno energijo glavne junakinje. Bizarna zgodba, postavljena v neimenovano srednjeveško mesto na Češkem, spremlja en teden v življenju najstnice Valerije, ki dobi prvo menstruacijo, s tem pa se v njej prebudi seksualna radovednost, ki postopoma pridobiva vse bolj bizarne in strašljive razsežnosti. Jirešev film je izrazito “novovalovski” in gradi kreativni most med tradicionalnim in sodobnimi oblikami filmske umetnosti; film posvoji nekatere najbolj poznane motive iz klasičnih gotskih grozljivk (vampirizem, obstoj nadnaravnega) in jih domiselno uporabi za razkrivanje Valerijinega razburljivega čustvenega doživljanja sveta, kombinacija vseh teh drznih odločitev pa ustvari hkrati nenavaden kot tudi nepozaben film. Gledalca bodo najbolj očarali za tiste čase osupljivi posebni učinki, izvirna vizualna podoba, prepričljivi maska in kostumografija ter kakopak karizmatična igra Schallerové. Na bolj preprost način bi lahko rekli, da je Valerie and Her Week of Wonders enako strašljiva kot tudi žgečkljiva pesem v filmski obliki, ki bo kakopak delila občinstvo na tiste, ki občudujejo Jiriševo vizijo in tiste, katerim se bo zdela (pretirana) seksualizacija glavne junakinje precej sporna. Valerie and Her Week of Wonders je morebiti na trenutke res preveč abstraktna in eksplotacijska, vendar pa Jiriševa samozavestna režija poskrbijo, da film ostane edinstvena izkušnja.

Lepotica in zver je klasična pravljica, ki je bila spisana v mnogih različicah in daleč najbolj priljubljeno, katero poznamo še danes, je ustvarila francoska pisateljica Jeanne-Marie Leprince de Beaumont. Pravljica o sprejemanju prave ljubezni, ki presega zgolj fizično privlačnost, je bila deležna tudi številnih filmskih adaptacij, seveda pa se večina gledalcev najbolj spomni čudovite Disneyjeve animiranke iz leta 1991. Navkljub temu pa ne gre za najboljšo adaptacijo omenjene pravljice; ta čast pripada češkoslovaški klasiki Beauty And The Beast v režiji legendarnega Juraja Herza, ki je pred tem že pustil močan vtis s kultno komično srhljivko The Cremator. Herzova intepretacija Lepotice in zveri ohranja okvirno pravljično zasnovo, vendar pa so tej dodani elementi temačne gotske grozljivke; Julie je hčerka revnega trgovca, ki je nekega dne zašel v skrivnostni dvorec in si zaradi kraje rože nakopal jezo bitja, podobnega orjaški ptici. Da bi rešila njegovo življenje, se Julie odloči odpotovati v dvorec, kjer z bitjem splete nenavadno prijateljstvo, ki pa se postopoma razvije v iskreno ljubezen. Beauty And The Beast je film, ki se zagotovo nikoli ne bo postaral ali pa postal produkt nekega pozabljenega časa; Herz je namreč ustvaril večno mojstrovino, ki po skoraj petdesetih letih še vedno izgleda neverjetno sveže, veličastno in predvsem ganljivo. Film ob pomoči osupljive scenografije, maske (videz moškega v ptičjem kostumu bi lahko brez težav izpadel smešen, vendar pa tokrat gledalca dejansko prestraši) in kostumografije ustvari vizualno privlačen svet, ki je enako pravljično očarljiv kot tudi gotsko zastrašujoč, k še boljšemu vzdušju pa prispevajo prepričljive igralske predstave (navduši predvsem čudovita Zdena Studenkova v vlogi Julie), nepozabna glasba, domiselna uporaba praktičnih učinkov in kakopak ohranjanje vsebinskega bistva pravljice Lepotica in zver z nekaterimi dobrodošlimi stilskimi spremembami. Beauty And The Beast je več kot film; je čudovita umetnina, ki bo gledalce vedno očarala kot tudi prestrašila.