John Carpenter, eden od največjih mojstrov filmske groze, je v 80. in 90. letih zasnoval t.i. Apokaliptično trilogijo, ki so jo sestavljali filmi The Thing, Prince of Darakness in In the Mouth of Madness; ironično je to, da so bili vsi trije filmi ob izidu deležnih mešanih odzivov tako s strani občinstva kot kritikov, v naslednjih letih pa so prislužili status kultne robe. In the Mouth of Madness predstavlja zadnji del trilogije in služi kot Carpenterjev prisrčni poklon zapuščini literarnega velikana kozmične groze H.P. Lovecrafta, še posebej klasikam kot sta Cthulhujev klic in Senca nad Innsmouthom. Sam Neill igra zavarovalniškega preiskovalca Johna Trenta, ki se znajde pred nenavadno nalogo; poiskati mora vplivnega pisca grozljivk Sutterja Cana, ki je tik pred izdajo novega romana izginil neznano kam, vse sledi pa Johna pripeljejo v mesto Hobb’s End, ki ga ni moč najti na nobenem zemljevidu. Ob prihodu se izkaže, da so prebivalci mesta pod skrivnostnim urokom, ki začne vplivati tudi na Johna in njegovo razsodnost. In the Mouth of Madness je prebrisan in eleganten miks teatralnega šunda in poglobljene psihološke srhljivke, kjer Carpenter znova dokaže, zakaj je mojster svoje obrti; v slabi uri in pol se naniza cel kup odlično izpeljanih strašljivih prizorov, ki so pospremljeni z močnim suspenzom, prepričljivo temačno atmosfero, črnim humorjem in subtilnim posnemanjem ključnih elementov vsake Lovecraftove pripovedke. Srce filma kakopak predstavlja razigrani Neill v eni od svojih najboljših igralskih predstav, kjer si privošči nemalo teatralnih izpadov, vendar pa ti niso nadležni in pogosto sovpadajo z odštekano naravo zgodbe. Film bi si morebiti res zaslužil nekoliko bolj dodelano zgodbo in stranske like, vendar pa In the Mouth of Madness predstavlja kvalitetno temačno zabavo, ki bo najbolj pisana na kožo gorečim oboževalcem Lovecraftovih odštekanih gnusnosti.
