Filmi o živih mrtvecih / zombijih so dandanes prisotni na vsakem koraku, še posebej po izbruhu popularnosti serije The Walking Dead, kar pa je posledično pripeljalo do trenutka, ko je dotični podžanr postal prenasičen z generičnimi filmi, ki trmoglavo sledijo “formuli uspeha” kot pa da bi dostavili karkoli izvirnega oz. zanimivega. Turška srhljivka The Funeral, sicer velika zmagovalka lanskoletnega Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina, ponuja ravno to; preko počasne, atmosferične in občasno naporne izkušnje ponuja provokativno analizo odnosov, ki obtičijo na meji med življenjem in smrtjo, kjer se rodi tudi bizarna ljubezenska zgodba. Slednja vključuje Cemala, osamljenega voznika pogrebniškega kombija, ki mu je zaupan prevoz trupla umorjene mlade ženske do hiše njenih staršev na drugem koncu države. Toda med potjo do cilja Cemal ugotovi, da je dekle še vedno živo (oz. vsaj do določene mere) in začne do nje nemudoma gojiti konfliktna ljubezenska čustva, ki so postavljena na preizkušnjo, ko mora “živemu” truplu dostavljati človeško meso, pri tem pa zbudi pozornost policije, ki sproži lov za serijskim morilcem. Režiser in scenarist Orcum Behram ustvari nenavadno ganljiv in morbiden film ceste, v katerega so prepričljivo vnešeni elementi magičnega realizma, okultnega trilerja in platonsko naravnane romantične drame, ki bi ga marsikdo strukturiral kot ceneno eksplotacijo šoka in neokusnosti. Slednje bi bilo kakopak najbolj preprosto, toda The Funeral uspe dostaviti ravno pravšnjo mero emocij, čudaškosti in suspenza, vse to pa obarva z odlično temačno atmosfero in prepričljivimi igralskimi predstavami. Filmu bi lahko očitali, da je nekoliko predolg in da v zadnji tretjini postane preveč enigmatičen za lastno dobro, pa vendar je The Funeral edinstvena zombi grozljivka, ki vnaša svežino in drznost v sicer kreativno vse bolj izropan podžanr.
