Kantavtor. Trubadur. Poet. Odpadnik. Družbeni izobčenec. Posebnež. Umetnik. Vse to in še več je bil Vili Fajdiga, večna legenda rdečih revirjev, ki je svoje življenje namenil večnemu potovanju po trboveljskih ulicah in opevanju bluesovske bolečine. Četudi ga večina Slovenija najverjetneje sploh ne pozna, je Fajdiga uspel preseči smrtno življenje na svoje posebne način vplival na cele generacije glasbenikov; od domačih rojakov Laibach, kantavtorjev kot sta Andrej Šifrer in Tomaž Domicelj pa vse do vsestranskih umetnikov Iztoka Kovača in Vilija Gučka. Kako torej posneti dokumentarec, ki bi uspel zajeti vsaj delček osebnosti človeka, ki je bil večji od življenja? Sliši se kot nemogoča naloga, toda trboveljski filmar Benjamin Kreže je z dokumentarcem Fajdiga: Bluz črnih revirjev dosegel raven, kjer se Fajdigova persona predstavi širšemu občinstvu, ne da bi ob tem žrtvoval intimnosti ter aventičnosti glasbenega izražanja? V slabi eni uri uspe dokumentarec zajeti vse pomembnejše dogodke v Fajdigovi karieri, hkrati pa nasmejati gledalca z mnogimi zabavnimi anekdotami ter izčrpnimi pričanji tistih, ki so bili na tak ali drugače način povezani s portretirancem in njegovo boemsko držo. Dokumentarec se prav tako uspešno izogne sentimentalnosti in pokroviteljstvu ter karseda objektivno, iskreno in brez filtra razgali intimne trenutke žive legende in glasbe, ki še danes v duhu odmeva po trboveljskih ulicah. Fajdiga: Bluz črnih revirjev je neprecenljiv filmski dokument, ki bi si ga moral ogledati vsak pravi oboževalec glasbene umetnosti.
