Scarface (1983)

Rating: 8.5 out of 10.

So filmi, ob katerih se nam nemudoma prebudijo spomini na določeno časovno obdobje. 80. leta so sicer definirali mnogi produkti sedme umetnosti, vendar noben ni bil tako vpliven in razgrajaški kot ravno Scarface. Vse, kar film prikaže, lahko povežemo z 80. leti; kričeča oblačila, dragi avtomobili in hiše, morja denarja, privlačna elektronska glasba ter sončne plaže, polne lepih deklet. Film je krvava epopeja o vzponu in padcu kubanskega priseljenca Tonyja Montane (Al Pacino v eni svojih najbolj teatralnih vlog v karieri), ki ubeži Castrovemu režimu in si zatočišče najde v Ameriki, natančneje na ulicah Miamija, kjer se širijo vonj po morski soli, sončni kremi in kokainu. Po seriji uslug, ki jih opravi za lokalne preprodajalce mamil, se hitro povzpne po lestvici organiziranega kriminalna in postane eden od najbolj uspešnih kot tudi nevarnih mamilarskih mogotcev v Miamiju. A z uspehom pridejo tudi prve težave; naraščujoča paranoja, skrhani družinski in prijateljski odnosi, izsiljevalski poslovni partnerji, hitro spreminjajoča se klima v državi ter mogočna roka zakona, ki si želi prilastiti delež Montaninega narkoimperija. Film režiserja Briana De Palme in scenarista Oliverja Stona odlično zajame nihilistično vzdušje floridske dance pop scene in kričeče mode 80. let, pod plastjo skoraj baročnega kiča pa se razkriva krvava orgija mamil, denarja in zvestobe, katere osrednji lik skuša loviti ravnotežje med statusom neusmiljenega gangsterja in človeka, ki navkljub številnim zločinom ohranja določen moralni kodeks kot je Montanino vztrajanje, da pri poslu nikoli ne ubija žensk ali otrok. In četudi Montana poseduje mnogo značilnosti t.i. toksičnih mošk (impulzivnost, nastopaštvo, zatekanje k nasilju, seksizem), mu Pacino s svojo energično in čustveno intenzivno predstavo doda potrebne dimenzije, ki lik odmaknjeno od stereotipnega gangsterskega gobezdala. Nekateri bi lahko cinično pripomnili, da je Scarface primer filma, kjer stil prevladuje nad vsebino (to sicer deloma drži) vendar pa duet De Palma in Stone klasično zgodbo o vzponu in padcu kriminalca začinita z odlično igralsko zasedbo, neprekosljivo energijo, vznemirljivimi akcijskimi prizori ter danes ponarodelimi dialogi. Scarface je nepopolna, neodgovorna in hrupna filmska klasika, brez katere 80. leta ne bi mogla obstajati.

Manhunter (1986)

What's out on Blu-ray and DVD 5/24/2016: Scream Factory ...

Rating: 7.5 out of 10.

Kadar teče beseda o filmskih adaptacijah romanov Thomasa Harrisa je večini gledalcev najbolj prepoznavna tista iz leta 1991, z oskarji nagrajena srhljivka The Silence of the Lambs. Toda pet let pred tem je luč sveta ugledala prva različica zgodbe o genialnem in karizmatičnem serijskem morilcu Haniballu Lecterju z naslovom Manhunter v režiji Michaela Manna. Pričujoči film je adaptacija Harrisovega prvega romana Red Dragon in pripoveduje zgodbo o nekdanjem agentu FBI Willu Grahamu, ki se vrne iz upokojitve, da bi policiji pomagal pri lovu na skrivnostnega serijskega morilca Zobno vilo, pri tem pa potrebuje pomoč manipulativnega Lecterja, ki je sicer zaprt, vendar nič manj nevaren in zvit kot prej. Manhunter je dolga leta čepel v senci komercialno in kritiško bolj uspešnih adaptacij Harrisovih romanov, vendar danes uživa status kultne klasike in to povsem upravičeno. Mannov film ni zgolj klasična kriminalka o lovu na morilca, temveč provokativen, temačen in zamotan film, ki se drzno poglobi v idejo, da lahko še tako moralno neoporočen in močan um podleže vplivu zla, ki počiva v takšnih ljudeh, kot je Lecter, saj nas – kot že rečeno – serijski morilci s svojimi dejanji odbijajo in hkrati z nenavadnimi razmišljanji na sprevržen način očarajo. Manhunter pa ne dosegel takšnega uspeha brez odličnih igralskih predstav, še posebej legendarnega Briana Coxa v vlogi Haniballa, ki podobno kot Anthony Hopkins v zgolj nekaj minutah prisotnosti ukrade šov in s svojo enako mero sofisticiranosti kot tudi strašljivosti poskrbi za eno najbolj dominantnih predstav v svoji karieri. Film je zaradi mnogih zasukov nekoliko naporen za “sproščeno” gledanje, lik morilca Zobne vile pa prav tako ni tako zanimiv kot nas skuša film prepričati (Lecter je recimo bistveno bolj fascinanten lik), vendar pa je Manhunter še vedno učinkovit, napet in tesnoben triler, ki zasluženo uživa status enega najboljših filmov 80. let.