Erotična drama Eyes Wide Shut je zadnji film legendarnega filmarja Stanleyja Kubricka, saj je ta umrl kmalu po koncu snemanja. Film je bil sicer žrtev “zgrešenega” marketinga, saj je ta izdelek oglaševal kot vročo romanco med tedaj zvezdniškim parom Tomom Cruisom in Nicole Kidman, kar pa je zgolj površna oznaka. V resnici je Eyes Wide Shut vse prej kot praznoglavi “mehki pornič” za izklop možganov, ampak skrivnostna, večplastna, kompleksna in strašljiva psihoanalitična drama o človeški odtujenosti in pogostih brezčutnih spolnih odnosih, ki pogosto zatavajo v ekstremne preizkušnje. V to brezno je vržen tudi glavni junak filma, premožni zdravnik William (Tom Cruise v eni od svojih najboljših predstav), kateremu žena Alice (Kidmanov, ki zasenči celo Cruisa) nekega dne prizna, da pogosto fantazira o tem, da bi ga prevarala in zapustila, kar sproži val nepredvidljivih dogodkov, povezanih s skrivnostno skupino zamaskirancev, ki se redno udeležuje orgij in drugih nenavadnih spolnih praks. Kubrickov svet pričujočega filma je znova hladen, poln bizarnih podob in izvirnega simbolizma, ki se močno spogleduje s psihoanalitičnimi teorijami Siegmuna Freuda in Carla Junga. Ob vsem tem pa ne pozabi na samo bistvo filma in sicer eksplicitni prikaz zdolgočasenosti in čustvene praznine nesrečnega zakona ter večnih konfliktov med moškimi in ženskami. Spoštovanja vredno slovo velikega filmskega mojstra.

Once Were Warriors, režijski prvenec Leeja Tamahorija, ki je po velikanskem uspehu doma in v tujini (kot zanimivost; v rodni Novi Zelandiji je film po zaslužku prehitel celo spektakel Jurassic Park) krenil iskat slavo v Hollywood, je tiste vrste izdelek, ki mu ni moč očitati prav ničesar, kljub temu pa si ga večina gledalcev ne bo ogledala več kot enkrat. In to ravno zato, ker je preblizu resničnosti, ki nam je sicer poznana, vendar se pred njo vedno znova zatekamo v ceneni filmski eskapizem, da bi pozabili, kako krut in neusmiljen je lahko vsakdanjik. Once Were Warriors je pretresljiva drama o razbiti družini maorskega porekla, katere poglavar je vzkipljivi, neodgovorni in brezobzirni Jake, čeprav se zdi, da srce skupnosti predstavlja njegova potrpežljiva žena, ki pa je žal podvržena moževim pogostim izpadom nasilja (in verjemite mi, če rečem, da film ne skopari z naravnost odurnimi prizori pretepanja žensk) ter hladnokrvnem odnosu preostalih članov družine, ki so bodisi čustveno izpraznjeni ali pa na dobri poti, da pristanejo v zaporu. Tamahori iskreno, brez olepševanja in s premeteno odsotnostjo družbenega komentarja prikaže brutalen propad ne zgolj Jakove družine, ampak tudi tradicionalnega patriarhata, ki je bil rojen in vzgojen v nasilju. Ker se film dotakne tudi mnogih občutljivih tematik (npr. vztrajanje ženske v nasilnem zakonu) in pri tem ne ponuja enostavnih rešitev, bo marsikateri gledalec tudi jezen nad prikaznimi dejanji, odločitvami ter motivacijami glavnih junakov, še posebej očeta Jaka, ki je naravnost odbijajoč, čeprav namerno. Once Were Warriors se lahko pohvali  tudi z izjemno igralsko zasedbo, ki zaradi narave “naturščikov” deluje bolj prepričljivo in naravno kot večina šolanih igralcev. Eden od vrhuncev novozelandske kinematografije.