LA Confidential (1997)

Rating: 9 out of 10.

Ameriški pisec “krimičev” James Ellroy je določeno obdobje svoje dolge kariere posvetil portretiranju gnilega zobovja mesta Los Angeles. Njegovi obsežni in kompleksni romani so razgalili mesto angelov kot prestolnico glamurja, filmskih zvezd in priložnost za uresničitev klišejskih ameriških sanj, po drugi strani pa se pod to bleščečo fasado vedno znova skriva večna “človeška umazanija”; kriminal, prostitucija, alkoholizem, droge, nasilje, korupcija na obeh straneh zakona, politične igrice itd. Najbolj reprezentative primer tega je roman LA Confidential oz. njegova filmska adaptacija režiserja Curtisa Hansona, ki nas popeljeta v leto 1953. Trije policisti, en idealist (simpatično naivni Guy Pearce), drugi zvezdniški oportunist (Kevin Spacey v eni od svojih najboljših vlog) in tretji srboritež, ki mu podtikanja dokazov in ustrahovanje osumljencev niso tuji (enako možat kot tudi presenetljivo emocionalni Russel Crowe), po spletu okoliščin preiskujejo ozadje množičnega pokola v kavarni in pri tem pridejo na sled mreži nasilja in korupcije v policijskih vrstah. V slednjem se tudi skriva posebnost filma LA Confidential; ta se namreč distancira od portretiranja gangsterjev kot edinih nosilcev kriminala v mestu in svojo pozornost usmeri v umazane igre predstavnikov zakona. In to počne na izredno prefinjen, gledljiv (kar je še posebej presenetljivo glede na kompleksno zgodbo) ter inteligenten način. Hanson uspe najti ravnotežje med estetiko “pulp krimičev” (od noirovske podobe mesta angelov pa vse do skorajda “klišejskih” likov kot so usodna ženska, umazan policist itd.) ter modernimi filmskimi prijemi, zaradi katerega film nikoli ne izpade zastarelo. LA Confidential je zmagoslavje na vseh ravneh; zaznamovan z vrhunskim igralskim ansamblom, živahnim dogajanjem, hitrim tempom ter tistimi pristnim občutkom, da spremljamo posodobljeno različico filma noir. Mojstrovina.

Too Old To Die Young (2019)

Rezultat iskanja slik za TOO OLD TO DIE YOUNG 2019

Rating: 7.5 out of 10.

V svetu sedme umetnosti zlepa ne boste našli bolj svojeglavega in konfliktnega filmarja kot je Nicolas Winding Refn. Njegovi filmi vedno znova razdelijo tako občinstvo kot tudi kritike. Nekateri v njem vidijo genija, spet drugi pa pretencioznega snoba. To mnenje o njem se ne bo spremenilo tudi po ogledu njegovega najbolj ambicioznega dela doslej, 10 – delne oz. 13 – urne nadaljevanke Too Old To Die Young. Ta po estetiki, videzu in vzdušju močno spominja na njegov film Only God Forgives; znova smo vrženi v temačen, nasilen in zgolj z raznobarvnimi neonskimi lučmi obsijan svet pokvarjenih policistov, ki v postem času opravljajo delo poklicnega morilca (Miles Teller), hladnokrvnimi lovci na pedofile (John Hawkes) in vodij narkokartelov z nekontroliranim ojdipovskim kompleksom (Augustu Aguilera). Posamezne epizode, ki v povprečju trajajo slabo uro in pol, so zaznamovane z vsem, kar dela Winding Refna tako unikatnega; od izpiljene vizualne podobe temačnih neo-noir trilerjev, vrhunske glasbene podlage, nenavadnih igralskih predstav, počasnega tempa z ogromnim številom počasi premikajočih se kadrov ter vse prej kot predvidljive zgodbe, obarvane z ekstremno politično nekorektnostjo, okrutnim nasiljem ter bogato galerijo enako odbijajočih kot tudi fascinantnih likov. A vseeno se zdi, da bo ogled nadaljevanke pravi zalogaj tudi za najbolj zagrizene Refnove oboževalce, saj je vsaj polovica epizod čisto po nepotrebnem raztegnjenih in namenjenih zgolj preizkušanju gledalčeve potrpežljivosti, prav tako pa se okvirna zgodba konča že pri osmi epizodi, preostanek pa daje vtis mašila. Resda je svet nadaljevanke fascinanten, toda vse ima neko mejo in Refn se očitno na to požvižga. Kakorkoli že; Too Old To Die Young je ambiciozna in hkrati naporna epska kriminalna drama, ki bo zaradi svoje strukture in unikatnosti nekatere fascinirala, spet druge pa močno odbijala.