Styx (2019)

Rating: 8 out of 10.

Drama Styx je ugledala luč sveta v času, ko so v Evropi debate o begunski krizi še vedno vroče, polemične in polne si ekstremno nasprotujočih mnenj. Zdi se, da je v tem hrupu, ki je pogosto pogojen z ideologijo in politično manipulacijo, težko odkriti glas razuma, ki bi nam omogočal realističen pogled na omenjeno problematiko. Ravno na tem mestu se mora izkazati predvsem sedma umetnost kot glasnica tistih, katerih glas ostaja vedno znova zamolčan. V pričujočem filmu spremljamo reševalko Rike (odlična Sussane Wolff), ki med plovbo na odprtem morju nenadoma naleti na ladjo z begunci, ki se bo vsak čas potopila. Rike sprva želi nastali konflikt rešiti po diplomatski poti s kontaktiranjem oblasti, ki pa zavlačuje z reševalno akcijo, zato se odloči sama pomagati beguncem, pri tem pa na riziko postavi lastne zmogljivosti. Styx, ki je sicer poimenovan po mitološki reki, ki v grškem podzemlju ločuje svet živih in mrtvih, je izrazito naturalističen potret tematike, ki običajno zahteva dobršno mero sočutja in sentimentalnosti. Režiser in soscenarist Wolfgang Fischer se premeteno odpove pretiranemu politiziranju teme in namesto tega postreže s prepričljivo odigrano, intimno in hkrati surovo realistično zgodbo o ne zgolj preživetju, ampak predvsem nujnosti ohranitev čuta za pomoč sočloveku v najbolj težkih trenutkih. Ob vsej grozoti in temačnemu vzdušju pa film ne pozabi na kontrastne podobe morske narave, ki so enako čudovite kot tudi zastrašujoče, še posebej v širokih planih plovil sredi velikanskega morja, ko se tako gledalec kot junaki filma počutijo majhni in nemočni. Styx je enako preprost kot tudi zapleten film, saj skozi minimalistično zgodbo izpostavi tisto, na kar vztrajno pozabljam; da vsako življenje šteje.

Chernobyl (2019)

Hit series Chernobyl has people sharing their memories of the disaster |  Euronews

Rating: 9 out of 10.

Pisal se je 26. april 1986, ko je v jedrski elektrarni v Černobilu odjeknila eksplozija reaktorja, ki je bila zapisana kot uvod v eno najhujših katastrof v zgodovini človeštva. Černobilska nesreča je za seboj pustila dolgotrajne posledice na prebivalstvu, saj je eksplozija povzročila hitro širjenje radioaktivnega sevanja, ki so ga najbolj občutili v bližnjem mestu Pripyat. Slednjega so morali zaraid naraščujoče nevarnosti tudi evakuirati in danes velja za najslavnejše “mesto duhov” na svetu. Petdelna HBO-jeva nadaljevanka Chernobyl ponudi rekonstrucijo dogodkov od usodne noči, ko je v Černobilu odjeknila eksplozija, prizadevanj sovjetskih znanstvenikov in politikov, da bi obvladali kaos, ki je temu sledil pa vse do odmevnega sodnega procesa, na katerem je bilo razkrito, da bi z boljšimi varnostnimi ukrepi nesrečo lahko preprečili. O Černobilu je bilo povedanega in napisanega že ogromno, zato se dramatizacija dogodkov zdi rahlo nepotrebna. Kljub temu pa se Chernobyl izkaže za serijo, ki jo dandanes še kako potrebujemo, še posebej, ko vodilni politiki razglašajo globalno segrevanje za izmišljotino in s svojim superiornim nagonom gradijo izredno nečimrn odnos do narave in njenih maščevalnih udarcev. Miniserija ni samo natančna, avtentična, srhljivo vzdušna in napeta rekonstrukcija dejstev, ki se do določene mere poslužuje dramatizacije, ampak “človeška grozljivka”, ki jo po stopnji strahu ne preseže noben demon, serijski morilec ali nadnaravna entiteta. Chernobyl skozi oči vladnih uslužbencev, znanstvenikov, vojakov, gasilcev, bolničarjev in civilistov prikaže grozo, ki je na trenutke enako zastrašujoča kot tudi nenavadno poetična. Kar pa je še bolj pohvalno; razlaganje na temo jedrske energije zna hitro postati dolgočasno, toda serija se tega loti na domiselno poljubnoznanstveni način ter gledalcu poda dovolj zanimivih dejstev, da lažje razume celotno sliko dogajanja. Miniserija, ki ni grozljivka, pa vendar strese bolj kot marsikatera predstavnica omenjenega žanra.