Vid Šteh

Čivavogrizek je mini glasbena rubrika na blogu Razgledano, namenjena recenziranju obskurnih, ekstremnih in brutalnih plošč iz enako zloveščega kot tudi privlačnega undergrounda, kjer se venomer rojevajo provokativne, seksi in okusno krvave ideje.

Mexican Cose // Urn Split

Pričujoči split prinaša dva sveža komada teksaških norcev Mexican Coke in Urn iz Dallasa. Oba benda povezuje strast do izredno hitrega in agresivnega hardcore punka, ki skupno v slabih treh minutah postrežeta s kratko, vendar udarno kitarsko godbo. Mexican Coke se predstavijo s komadom Urban Cowboy, ki se tematsko nanaša na policijsko nasilje oz. na trenutke satirično opisuje, kako modri angeli v mestih predstavljajo prej nadlogo kot korist. Komad je izredno udaren in v stilu najboljše doze kokaina udari poslušalca v žilo. Nič slabše se ne odrežejo Urn, ki pa v rahlo arogantnem (vendar prisrčnem) slogu napovejo popolno uničenje vsega obstoječega in ta propad bo prinesel kar bend sam. To sicer zveni nekoliko smešno – in do določene mere celo je – vendar pa Urn dobesedno koljejo vse pred seboj, se poslovijo v stilu Umazanega Harryja in za seboj ne pustijo ničesar. Ampak res… dobesedno ničesar. Božanski split za oboževalce mišičastega hardcore punka.

Altar of Gore: Infinite Visions of Violence

Iz Teksasa in Dallasa pa naravnost v New Jersey, kjer že dobrih šest let – če ne celo več – po mestnih ulicah straši monstrum po imenu Altar of Gore. Death metal dvojica, ki jo sestavljata Acolyte of the Foul Ones (ne, to ni šala, to je vzdevek tipa, znanega zgolj po imenu Tom oz. TG) in kitarist Joe Aversario, ki ima za seboj sodelovanja v toliko bendih, da jih je težko našteti vse. Kot je moč soditi po imenu, Altar of Gore preigravata srhljiv in udaren miks black in death metala, ki temelji na ponavljajočem ritmu agresivnih kitar in apokaliptičnega kruljenja, umazane produkcije in grobega zvoka, kar je razumljivo, saj imamo opravka z demo posnetki. Štirje komadi, združeni na pričujočem ploščku, predstavljajo pravo underground besnilo z vokali, ki zvenijo kot kričanje jeznih duš, ujetih v dvanajstem delu pekla. Da, Altar of Gore nista tu, da bi vam prihranila muke ob napovedanem koncu sveta, ampak jih podaljšala in jih celo naredila užitne. In slednje dvojici uspe neverjetno dobro; Infinite Visions of Violence je izvrstna zbirka hrupa, blasfemičnosti, pokola, propada, seksa in dekadance, ki bo več kot pisana na kožo vsakem oboževalcu underground metala. In četudi plošček sledi enakemu ritmu, ki ga redno spreminja, vanj vloži zlovešče kitarske solaže in vokalne linije, ob katerih album nikoli ne zapade v dolgočasje ali ponavljanje. Underground mojstrovina.

Bidirna Dhamani: Bidirna Dhamani

Iz Amerike pa naravnost v Indijo, natančneje v osrčje underground metal scene v Kalkuti, za katero vemo, da je na tem področju izredno dinamična, živa in bistveno bolj agresivnejša od evropskih in čezlužnih glasbenih ekstremistov. Indijski brutah death / black metal je res nekaj posebnega in Bidirna Dhamani s svojim ploščatim prvencem oz. demo posnetkom to vsekakor dokazujeta; dvojec v sestavi Durgaddha in Nistarakya sledi izročilu bendov kot so Kapala, Brahmastrika in Tetragrammacide, vendar bi težko rekli, da omenjene kolektive zgolj generično oponaša. Daleč od tega; Bidirna Dhamani je glasba, ki znova temelji na ponavljajočih ritmih ter postopnem kombiniranju hromečih vokalov in kitarskega naprezanja v želji, da vsak komad na plati predstavlja prav posebno zvočno izkušnjo kaosa, uničenja, grešnih misli, seksualnih sprevrženosti in sadizma. Trije komadi v skupnem trajanju dvajsetih minut odpirajo vrata v svet teme in obupa, pri tem pa vzamejo talce (beri; poslušalca) in jih zverinsko mučijo, dokler svoje duše ne prodajo hudiču. Bidirna Dhamani niso klasičen bend, ki bi ponujal zbirko komadov za različne priložnosti; so izkušnja, ki bo godila izbrancem, medtem ko se bodo ostali poslušalci lahko cvrli na ražnju blasfemije.

Review: In 'To Leslie,' an Unflinching Working-Class Elegy - The New York Times

Ameriška neodvisna socialna drama To Leslie je ugledala luč sveta brez vidnejše medijske pozornosti; navkljub odličnim kritikam je film zaslužil skromnih 28 tisoč dolarjev, znotraj oskarjevske sezone pa se ga je zelo redko omenjalo v isti kategoriji kot kritiške ljubljence tipa Everything Everywhere All At Once in The Banshees of Inisherin. Film bi tako zelo hitro utonil v pozabo, če ga ne akademija nepričakovano nominirala v eni od najbolj pomembnih kategorij; Andrea Riseborough je z nominacijo za glavno žensko vlogo za seboj pustila številne favoritke in s tem dvignila nemalo prahu, pa četudi si je priznanje več kot zaslužila. Celovečerni prvenec Michaela Morrisa je zgodba o Leslie, ki je pred šestimi leti na loteriji zadela ogromno vsoto denarja, vendar je tega kmalu zapravila za življenje polno zabav, drog in alkohola, hkrati pa je zanemarila svojega najstniškega sina. Sedaj je Lesile na dnu; zapita, depresivna, obubožana in obrekovana s strani meščanov in celo lastnih sorodnikov, ki izrabijo vsak trenutek, da jo spomnijo, kakšna zguba je. Po spletu srečnih okoliščin Leslie naleti na dobrohotnega in poštenega lastnika motela Sweeneyja, ki ji ponudi službo čistilke, hkrati pa tudi možnost, da se ozdravi alkoholizma in zakrpa težavne odnose s svojim odraslim sinom. To Leslie spada v kategorijo realističnih dram, ki brezkompromisno razgalijo težavna življenja ljudi, potisnjenih na rob družbe, navkljub temu pa uspejo ohraniti smisel za humor in gledalca usmerijo proti simbolični luči na koncu tunela. Zgodba sama po sebi ni nič novega, saj imamo zopet opravka s čustvenim popotovanjem težavne osebe, ki mora premagati lastne demone in si znova zgraditi vzorno življenje, toda Morris v že znane vzorce vnese iskren občutek za realizem, sofisticirano duhovite vložke ter pristen prikaz življenja delavskega razreda. Seveda pa vsi ti elementi ne bi funkcionirali tako dobro brez fenomenalne igralske preobrazbe Riseboroughove, ki s svojo izrazito obrazno mimiko ter energičnostjo predstavlja srčiko tega čudovitega filma. To Leslie je film, ki si več kot zasluži pristati pod oskarjevskimi žarometi.