Ja na tem svetu sploh kdo, ki nima sovražnikov? To je vprašanje, ki si ga zastavlja komična drama absurda Inventura, celovečerni prvenec Darka Sinka in svobodna interpretacija novele Morilski napad slovitega češkega pisatelja Karla Čapka. V obeh spremljamo osebi, ki sta tarči ponesrečenega napada s to razliko, da je Čapkov protagonist vplivni politik, medtem ko se Sinko odloči v absurdno situacijo vreči Borisa Zupančiča, povsem vsakdanjega človeka v srednjih letih, sicer asistenta na ekonomski fakulteti, ki vodi umirjeno (in dolgočasno) življenje s svojo ženo in odraslim sinom v ljubljanskih Kosezah. A ko nekega večera med branjem knjige nekdo skozi okno strelja nanj, se mu pričakovano življenje obrne na glavo; policijska preiskava po začetnih vzpodbudnih korakih zatava v prazno, policist, odgovoren za preiskavo, pa ga skuša prepričati, da je šlo najverjetneje za naključno streljanje in da ni v neposredni nevarnosti. Razlog? Ker Boris izgleda kot nekdo, ki ne bi mogel imeti sovražnikov, kar seveda ni dovolj, da bi Boris preprosto pusti absurdno epizodo za seboj, zato sestavi seznam morebitnih sovražnikov in s tem dobi boleč vpogled v svoje vse prej kot urejeno življenje. Inventura je enako duhovita kot tudi napeta karakterna drama, ki se močno spogleduje s filozofijo Camusovega absurdizma (človekova reakcija na bizarno situacijo) kot Kafkovega eksistencializma (Boris je čisti “kafkovec”, katere vsak korak prinaša bistveno več vprašanj kot odgovorov), hkrati pa zgodbi dodaja presenetjivo visoko mero suspenza, ki je domač v klasičnih noir detektivkah. Večina slovenskih filmov se ponaša s počasnim tempom, ki le redko uspe obdržati gledalčevo pozornost do konca, toda Inventura je tu unikum; navkljub počasnosti je gledalec venomer vpet v zgodbo še posebej po zaslugi odličnih igralskih predstav, črnega humorja, zabavnih dialogov ter likov, s katerimi se lahko nemudoma poistovetimo. Nedvomno eden od najboljših slovenskih filmov zadnjih let.
