Glede na njegov sloves lahko rečemo, da Steven Soderbergh snema filme 36 ur na dan in 10 dni na teden, zato ni presenetljivo, da ga mnogi razglašajo za najbolj aktivnega, kreativnega in drznega filmarja, ki mu tudi po vseh teh letih ne primanjkuje dobrih idej. Dober dokaz za to je tudi njegov najnovejši film, staromodna neo-noir kriminalka No Sudden Move, ki gledalcu pade v oči že zaradi izredno bogatega in zavidanja vrednega igralskega ansambla; ko v enem filmu združiš takšne kalibre kot so Don Cheadle, Benicio del Toro, Ray Liotta, Matt Damon, David Harbour in Brendan Fraser, lahko upravičeno pričakujemo nekaj posebnega in končni rezultat je film, ki več kot uspešno porabi vse svoje potencialne in dostavi enega boljših predstavnikov žanra kriminalk za odrasle. Zgodba je postavljena v Detroit leta 1954 sredi razcveta avtomobilske industrije, kjer jekleni konjiček ne postaja zgolj nujno prevozno sredstvo, ampak tudi statustni simbol. In v središču džungle in betona in pločevine se znajdejo mali nepomembni kriminalci, ki sicer posedujejo moralni kompas, vendar pa se pogosto znajdejo v situacijah, ko morajo drug proti drugemu spletkariti; trojica lopovov, preudarni Curt, gizdalinski Ronald in vročekrvni mladenič Charley so najeti za izvedbo navidez preprostega posla, ki pa se kakopak hitro sfiži in še preden lahko gledalec dahne Fargo in Goodfellas, Soderbergh pelje zgodbo skozi labirint prevar, nasilja, seksa, denarja in vonja po bencinu. No Sudden Move je po svojem majhen film, ki se odvije v zgolj nekaj dneh na peščici lokacij, namesto akcije, pretepanja in pregonov pa prevladujejo pikri dialogi ter osredotočenost na karakterizacijo likov, ki so vsi po vrsti simpatično zlobni, cinični, humorno nezaupljivi drug do drugega in včasih tako ekscentrični, da izgledajo, kot da bi pobegnili iz filmov bratov Coen. In četudi je večina “akcije” omejena na neskončne dialoge, film niti za minuto ne deluje razvlečeno in dolgočasno, še posebej po zaslugi pričakovano odličnih igralskih kreacij, neverjetno energije, nepredvidljivih zapletov in pristnega vonja po starošolskem krimiču, ki se ga ne bi sramovala niti Raymond Chandler in Jim Thompson. V vseh pogledih ustvarjalni presežek.
