Vid Šteh

Avstralija oz. dežela “tam spodaj”, kot ji radi rečemo, je s svojimi širnimi puščavskimi planjavami, aboriginsko kulturo in eksotičnim živalskim in rastilnskim svetom idealna za zgodbe, umeščene v žanr neo-westernov. In Mystery Road je vzoren primer tega, kako uspešno združiti zgoraj opisane elemente v edinstveno celoto in tlakovati pot žal nekoliko pozabljenemu žanru kavbojk, ki pa se v stilu pisanja Cormaca McCarthyja distancirajo od klišejev in že videnim zgodbam vlijejo pristno avstralsko brutalnost in surovo iskrenost. V pričujočem filmu spremljamo detektiva Jayja Swana, tipičnega introvertiranega antiheroja; prisega na dejanja, ne pa na besede, je molčeč, stoičen, hladnokrven in pripravljen prekršiti zakon ali dva, da doseže pravico. Ko se vrne v domače mesto, ga za “dobrodošlico” pričaka preiskava umora aboriginskega dekleta, ki naj bi bilo vpleteno v lokalno trgovino z mamili, prostitucijo in korupcijske posle z oblastjo, ki od Swana pričakuje zgolj to, da bi primer čimprej pometel pod preprogo. Tekom preiskave se Swan zaplete v konflikte s tovariši iz policijskih vrst, hkrati pa razgalti rasne napetosti med belim prebivalstvom in Aborigini, ki so še vedno obravnavani kot drugorazredni državljani. Mystery Road je v osnovi kriminalni western, vendar se pod površjem skriva mnogo več kot zgolj streljanje, pregoni z avtomobili ter pretepanje; film je hkrati s potrpežljivim tempom ter premišljeno strukturo zasnova socialna drama o klasičnem razkolu med idealističnim detektivom, ki želi zadostiti pravici, ter surovim okoljem, ki mu tega ne dovoljuje. Težko je reči, da takšne zgodbe še nismo videli, toda Mystery Road je navkljub temu izredno napet, realističen ter kompleksen moderni western in eden boljših predstavnikov t.i. avstralskega vala omenjenega žanra.

NIGHTSTREAM: Adam Rehmeier's 'Dinner in America' Wins Audience Award – The Hollywood Reporter

Punk rock sredi dolgočasnega ameriškega predmestja; tako bi lahko na najbolj preprost način opisali zgodbo divje anarho-romantične komedije Dinner in America, ki si jo je režiser in scenarist Adam Rehmeier zamislil kot poklon starošolski punk rock sceni 90. let. Natančneje tisti sceni, ki je še živela punk rock življenje, ustvarjala v garažah in kleteh, ki so skoraj vedno zaudarjale po alkoholu, cigaretah in znoju ter širnemu svetu podajala navdihujoče parole o svobodi, strasti in pozitivnem čudaštvu. In sredi tega prikupnega kaosa se pogosto rodi ljubezen, tokrat med podivjanim punk rockerjem, piromanom in upornikom z razlogom Simonom ter sramežljivo in ekscentrično najstnico Patty, sicer vročo oboževalko benda z zamaskiranim frontmanom, ki je kakopak nihče drug kot Simon. Ta je na začetku filma zaradi svojega neodgovornega obnašanja na begu pred policijo in se zateče v Pattyjin dom, med dvojico pa se hitro prižgejo iskrice zatreskanosti in kasneje tudi iskrene ljubezni. Dinner in America je v osnovi romantična komedija, ki smo jo videli že neštetokrat; dva čudaka, vsak na svoj način ujeta v moreč ritem kapitalističnega vsakdanjika, morata spoznati sama sebe, da bi s tem ljubila drug drugega. Toda Rehmeier preseže okvirje predvidljive žanrske zabave in romantične elemente spretno zapakira z duhovito, ostro in politično nekorektno satiro na temo moralske čistunskosti ameriških predmestij, ki zatira posamezniko individualnost ter njegov lov za sanjami. Film hkrati uspe izpolniti dve osnovni poslanstvi vsake dobre romantične komedije; predstavi izredno všečna in prikupno čudaška lika ter med njima vzpostavi izvrstno kemijo, še posebej po odličnih predstavah Kyla Gallnerja in Emily Skeggs. Po dolgem času je Dinner in America pristna komedija, ki hollywoodski pocukranosti in sluzavi politični korektnosti pokaže sredinca in žge tisti punk rock, ki ga niso požrle masovne korporacije.