Četudi so miti o serijskih morilcih nevidni (a hkrati nepogrešljivi) del naše kolektivne popkulkturne zavesti, so se le redki uspeli “pohvaliti” s takšnim zvezdniškim statusom, kot ga je užival Ted Bundy. Bundy, navzven kultiviran, razgledan in šarmanten možakar, ki je želel študirati pravo in postati odvetnik, navznoter pa sadistični in egoistični psihopat z željo po strastnem prizadejanju bolečine ljudem. Med letoma 1974 in 1978 je brutalno umoril več kot 30 žensk (vsaj uradno, saj resnično število njegovih žrtev ni znano), na svojih žrtvah med drugim prakticiral tudi kanibalizem in nekrofilijo, njegovi pogosti morilski pohodi in že kar absurdno uspešna izmikanja oblastem pa so pošteno pretresli ameriško javnost in za vedno spremenila svoje poglede na serijske morilce. Zato ne preseneča, da je bilo o Bundyju posnetih ogromno filmov, saj njegova persona uglajene pošasti ljudi po vsem svetu enako močno odbija kot tudi fascinira. Conversations with the Killer: The Ted Bundy Tapes je štiridelni dokumentarec, ki kronološko naniza Bundyjevo obdobje morilskega terorja, četudi se osredotoča na nekatere odlomke iz njegovega otroštva in zadnjih let življenja, ko je v zaporu čakal na izvršitev smrtne kazni. Za rešetkami je s Stephenom Michaudom posnel za več kot 100 ur audio monologov, ki so vkomponirani v tradicionalno pripovedno nit pričujočega dokumentarca in ponujajo Bundyjevo avtorefleksijo lastnih zločinov in medijske slave, katere je bil deležen pred in po policijski aretaciji. Dokumentarec kot celota ponuja informativno, živahno in razgibano retrospektivo vse prej kot dolgočasnega življenja sprevrženega serijskega morilca, ki je hitro menjaval razpoloženja, anarhistično poplesaval na meji med aroganco in karizmo (kar je razvidno še posebej na njegovih medijsko odmevnih sojenjih) ter obsesivno manipuliral z ljudmi okoli sebe do te mere, da večina ni znala odgovoriti na vprašanje, kdo sploh je Ted Bundy. Ali to uspe vsaj epskemu dokumentarcu Joeja Berlingerja? Da in ne. Verjetno največja težava dokumentarca je ta, da v osnovi ne prikaže ali pove ničesar novega oz. ničesar, kar ne bi gledalec uspel prebrati v številnih knjigah o Bundyjevmu življenju, zato bodo le redki trenutki, ko bo gledalec deležen kakšnega presenečenja ali šoka. A po drugi strani je bilo Bundyjevo življenje pogosto živ cirkus, ki kar kliče po adaptacijah na velika in mala platna, skoraj nemogoče pa je iz ponujenega materiala narediti nekaj medlega in dolgočasnega. Conversations with the Killer: The Ted Bundy Tapes tistim, ki so že podrobneje seznanjeni z Bundyjem, ne bo predstavil ničesar bistveno novega, je pa navkljub temu spretno sestavljen dokumentarec, ob katerem štiri ure minejo, kot bi mignil.