Režiserka Kelly Reichardt se je v preteklosti že večkrat izkazala kot enako realistična in poetična filmarka, ki jo zanimajo majhne, navidez nepomembne zgodbe “malih” ljudi, pogosto potisnjenih na rob družbe. Eden od njenih zaščitnih znakov so tudi osredotočenost na drobne motive iz narave z močnim liričnim podtonom, ki predstavljajo enega od najpomembnejših pripovednih elementov njenih zgodb. S svojim najnovejšim filmom, western dramo First Cow, se Reichardtova vrača h koreninam oz. k estetiki njenih zgodnejših filmov kot je npr. Old Joy; znova imamo opravka s preprosto zgodbo, zaznamovano s počasnim tempom ter domiselnim filmskim impresionizmom. Pripoved se sprva odvija v sedanjosti, ko ženska s psom naključno odkrije ostanke dveh okostnjakov, nakar gledalec odpotuje v leto 1820, kjer spremlja duhovito in ganljivo popotovanje nadarjenega kuharja Cookieja in kitajskega imigranta King-Luja; četudi med njima sprva vlada nezaupanje, se dvojica zaplete v donosen posel s prodajo okusnega peciva, nihče pa ne ve, da za njegovo pripravo med drugim kradeta mleko od krave lokalnega mogotca. Verjetno ni treba poudarjati, da jima želja po čim hitrejšem zaslužku zamegli razum in kmalu je njuno partnerstvo postavljeno na težko preizkušnjo. Kot že rečeno; First Cow ima dokaj enostavno zgodbo, ki analizira univerzalne teme kot sta moč prijateljstva ter pohlep kot posledica posameznikove obsedene želje po čim hitrejšem dosegu lagodnejšega življenja. In četudi smo takšne zgodbe videli že neštetokrat, Reichardtin film ne izpade generično zavoljo simpatičnih glavnih junakov – ki ju odlično odigrata John Magaro in Orion Lee – ter njune prepričljive kemije, ki zgodbi doda ščepec humorja in nenavadne topline, ki za žanr westerna ni ravno pogosta. Reichardtova, ki je omenjeni žanr že obiskala z mojstrovino Meek’s Cutoff, se znova posveča bolj lirični predstavi divjega zahoda, kjer okolje ni zgolj kulisa, pred katero stopajo človeški junaki, ampak kot nevidni protagonist, ki s seboj nosi notranja občutja glavnih junakov. Velja pa opozoriti, da je First Cow zelo počasen film, ki skorajda zahteva vnovični ogled, saj gledalec z boljšo osredotočenostjo na detajle dobi globji čustveni vpogled v zgodbo pred nami. Resda bi film lahko bil nekoliko krajši (po mojem mnenju mu ne bi škodovalo, če bi se iz prvotnih dveh ur skrčil na slabih 90 minut) in zaradi počasnega tempa zna koga uspavati, toda z nekaj potrpežljivosti boste ugotovili, da je First Cow očarljiv, duhovit in topel film o prijateljstvu na umazanem zahodu.
