Tenet (2020)

Rating: 7 out of 10.

Christopher Nolan je že zdavnaj presegel status običajnega filmarja in med ljubitelji sedme umetnosti postal skorajda kultna osebnost. Njegovi filmi niso več zgolj filmi v tradicionalnem pomenu besede, ampak dogodki, običajno pospremljeni z burnimi razpravami o kvaliteti prikazanega. In zato ni presenetljivo, da je bil njegov najnovejši izdelek Tenet eden od najbolj pričakovanih filmov letošnjega leta. In kaj je Nolan v pripravil tokrat? Na najbolj preprost način bi lahko Tenet opisali kot bondovski triler z elementi znanstvene fantastike, toda to je zgolj en delček Nolanove uganke, ki se dotika koncepta potovanja skozi čas, vendar z več poudarka na t.i. časovni inverziji (gre za posebno vrsto manipulacije s časom, da se ta obrača v nasprotno smer). In ta koncept je uporabljen tudi kot sredstvo za zloveščo napoved konca sveta, katerega lahko zaustavi zgolj skrivnostni protagonist. Tenet je brez kančka dvoma Nolanov najbolj ambiciozen projekt doslej, saj še nikoli prej ni ustvaril nečesa tako epskega, grandioznega in apokaliptičnega. S tehničnega vidika mu je težko karkoli očitati; kamera s širokimi plani uspe zajeti grandioznost mnogih eksotičnih lokacij, akcijski prizori so znova vznemirljivi in vratolmni, pohvalit pa velja tudi izvrstno glasbo ter očarljivo igralsko zasedbo, kjer blestita predvsem duhovita John David Washington ter Robert Pattinson. Žal pa Tenet ne spada med Nolanove presežke, še posebej zato, ker je – pa naj se sliši še tako čudno – preveč “nolanovski”; njegova obsesija s časom, ki je prisotna že od filma Memento naprej, je tokrat tako očitna in melodramatična, da že meji na parodijo, zato se za zgoditi, da bo Tenet za “povprečnega” gledalca dajal vtis pretencioznosti. Tudi zunaj tega se zdi, da zgodba ne ponudi veliko emocionalnega naboja in jo je mogoče občudovati bolj zaradi ambicij kot pa dejanske izvedbe. Navkljub temu je Tenet vreden ogleda že zaradi svoje spektakularne podobe, vrhunske akcije in občasnih trenutkov humorja, prav tako pa je težko reči, da je Nolanova obsesija s časom zgolj praznoglavo filozofiranje.

Collateral (2004)

Collateral (2004) directed by Michael Mann • Reviews, film + cast •  Letterboxd

Rating: 7.5 out of 10.

Tom Cruise je daleč od slabega igralca, vendar pa je mojo malenkost pri njemu vedno zmotilo to, da se v vsakem filmu preveč trudi postati močan vtis in zato izpade nekoliko prisiljeno in neprepričljivo. Zato ga je toliko večje veselje gledati, ko se pred kamero naposled sprosti in pozabi na svojo obsesijo, da mora vsem ugajati. Collateral je več kot primeren dokaz za to, da se Cruise lahko spusti iz verige, odvrže lik dobrosrčnega lepotca in se prikaže v karseda zlovešči luči. Tokrat kot najeti morilec Vincent, ki nekega večera vstopi v taksi naivnega in v rutino ujetega taksista Maxa (prav tako odlični Jamie Foxx), pred katerim je nora noč; dvojica se namreč pelje od kraja do kraja, kjer Vincent hladnokrvno umori svoje žrtve (sicer priče v sodnem procesu zoper lokalnega kriminalnega botra), Max pa je naslovu primerno zgolj kolateralna škoda, nekakšen pavliha, ujet v primež krvi in nasilja. Collateral je preprost, učinkovit in kot struna napet kriminalni triler, ki izvrstno lovi ravnotežje med vrtoglavo akcijo in noirovskim vzdušjem, za kar poskrbi spretna režija legendarnega Michaela Manna. Film skriva aduta v glavnih junakih in njuni bizarni “buddy-buddy” kemiji, ki pride še toliko bolj do izraza zaradi Cruisove ledene morilskosti v očeh in Foxxove zmedene vsakdanjosti. Filmu bi sicer lahko očitali dvoje; da ima na trenutno malce neumne zaplete (Max ima veliko priložnosti, da bi se rešil iz Vincentovega objema, vendar nobene od teh ne izkoristi), prav tako pa se v zadnji tretjini začne zgodba zatekati h klišejem in neprepričljivim značajskim preobrazbam, še posebej ko se Max nenadoma spremeni v akcijskega junaka. Navkljub napakam je Collateral prava žanrska poslastica, ob kateri boste čutili močno razbijanje lastnega srca.