Les Miserables (2020)

I Miserabili, la "preziosa" tragedia suburbana della banlieu arriva online  e su Sky in attesa del grande schermo - La clip in esclusiva - Il Fatto  Quotidiano

Rating: 9 out of 10.

Znameniti klasični roman francoskega mojstra Victorja Hugoja z naslovom Nesrečniki je večplastno literarno delo, ki pa svoj glas poklanja revnejšemu sloju oz. tistim, katere družba (še posebej elite) vedno znova ponižuje ter obravnava kot divjo žival. Zato ni presenetljivo, da Hugojev roman s svojo sporočilnostjo predstavlja iztočnico za film Les Miserables, francoskega nominiranca za Oskarja za najboljši tujejezični film. V režijskem prvencu Ladja Lyja spremljamo dogajanje v pariškem predmestju Montfermeil (tu je Hugo tudi napisal omenjeni roman), kjer so napetosti med pripadniki različnih ras (od muslimanov, romov do temnopoltih priseljencev), nasije, verbalne grožnje ter revščina vsakdanji pojavi. Sredi te urbane džungle kaosa in nezadovoljstva se znajdejo tudi trije policisti, ki skušajo miriti napeto ozračje med lokalnim prebivalstvom, pri tem pa se poslužujejo tudi nelegalnih in moralno spornih metod. Prva polovica filma se odvija kot brutalno iskren, naturalističen in skoraj dokumentaren prikaz socialne bede tipičnega francoskega predmestja, hkrati pa s kratkimi vinjetami prikaže tesnobno vzdušje v tem delu Pariza, ki je kot sod smodnika tik pred tem, da eksplodira. Režiser Ly gledalca ne pita z melodramatičnimi triki ter površinskim simbolizmom (kot v podobnih izdelkih radi počno čezlužniki), ampak se zaveda, da je dovolj zgolj prižgana kamera ter skrbno spremljanje navidez nepomembnih epizodic, ki sčasoma začnejo pridobivati širšo sliko. Šele v drugi polovici se izpostavi zaplet z letečim dronom, ki slučajno posname, kako policisti brutalno ranijo dečka, obtoženega kraje levjega mladiča iz bližnjega cirkua, vendar se Ly ne prepušča akciji, temveč ostaja zvest svojemu prefinjenemu slogu, ki uspe kritično izpostaviti pogosto zlorabo policijskih pooblastil in kako je lahko pravica včasih sirota, ki ne more iz sebe spraviti nobenega glasu. Les Miserables je mojstrski prvenec jeznega, neposrednega in ostreg, vendar hkrati odgovornega filmarja, ki se zaveda, da tematike rasizma, policijskega nasilja in gluhe pravice niso tako preproste, kot se zdijo na prvi pogled in da zgodovino pišemo ljudje, ne pa populistične parole in zdolgočasena motivacijska gesla. Zato ne preseneča, da se pričujoči film konča z vprašanjem, kdo bo tisti, ki bo prvi odložil meč in ugotovil, da nasilje rodi še več nasilja. Odgovora najverjetneje še lep čas ne bomo našli, toda Les Miserables je več kot pomemben prispevek k razumevanju časa in prostora, v katerem živimo.

Mulan (2020)

Mulan (2020) | Deseta umetnost

Rating: 6 out of 10.

Igrane predelave legendarnih animiranih filmov studia Disney navkljub borni kvaliteti večine le teh, zaradi visokega finančnega izkupička še dolgo ne bodo zapustile tako malih kot velikih ekranov. S tem se je potrebno sprijazniti, ker je imperij Miki Miške že vrsto let usmerjen predvsem v lov za denarjem. Najnovejša predelava v Disneyjevem katalogu je remake risane pustolovščine Mulan, ki je luč sveta ugledala pred več kot 20. leti in rodila enega od najmočnejših ženskih likov v zgodovini animiranega filma. Zgodba temelji na ljudski pripovedki o bojevnici Mulan, ki je v času strogo patriarhalno urejene družbe stopila v škornje bojevnice in svojo domovino rešila pred sovražno odpadniško vojsko. Ker film še danes mnogi uvrščajo med Disneyjeve najboljše izdelke, je bilo kakopak pričakovano, da mu živa predelava ne more uiti in glede na izredno dvomljivo kvaliteto preostalih remakov nas je upravičeno skrbelo, da bo tudi Mulan postregla s poraznimi rezultati. Na srečo se izkaže, da je Mulan presenetljivo spodobna akcijska avantura, ki uspešno povzame ključne teme originala, hkrati pa postreže s tehnično brezhibno izvedbo, četudi niti na daleč ne doseže ravni originala. Film je najbolj uspešen, ko se osredotoča na naslovno junakinjo in njeno njeno razburljivo potovanje, na katerem se sooča z lastno identiteto, zvestobo tradicionalnim pravilom, vprašanji osebne svobode in spoznanjem o nehvaležnem položaju žensk v izključno moškem svetu. Te tematike film predstavi na dokaj prepričljiv način in brez vsiljivih političnih komentarjev, po katerih je Disney sicer zelo znan. Še več; Filmska Mulan je vzoren primer močnega ženskega lika, ki se močno distancira od pustih kvazifeminističnih junakinj in uspe ohraniti pravo mero poguma, drznosti, individualizma kot tudi čustvenosti in ranljivosti, zato se gledalec z njo (tudi po zaslugi odlične igralske predstave Yifei Lui) brez težav poistoveti. Zato pa je toliko bolj škoda, da so vsi ostali liki v filmu obupno prazni, nerazviti in na ravni brezosebnih figur, izdelanih iz kartona; Mulanini vojni tovariši so duhomorni statisti, ki večino časa čepijo v ozadju in ne vedo, kaj bi sami s sabo, še slabše pa je odnese zlikovec, ki že v originalu ni bil nič posebnega, tokrat pa je še bolj dolgočasen in nekarizmatičen. Nekatere gledalci bi znalo zmotiti pomanjkanje humorja in odsotnost ikoničnih likov kot je zmajček Moshu, toda slednje niti ni tako problematično, saj skuša film biti nekoliko bolj “realističen” in prizemljen. Tako kot vedno je film s tehničnega vidika impresiven; od čudovite fotografije, vznemirljivih akcijskih prizorov do razkošne kostumografije. Če nič drugega, je Disney vedno znal postreči s filmi, ki so prava paša za oči in tudi tokrat ni nič drugače. Končni rezultat? Mulan je resda nepotreben film, ki v osnovi pove isto zgodbo kot risanka, vendar pa je tokrat imperij Miki Miške vložil vsaj nekaj truda v nastajanje filma in gledalcem dostavil nepretresljivo, vendar povsem spodobno razvedrilo. In glede na to, kako zanič so ostale Disneyjeve predelave, jo je Mulan dokaj dobro odnesla.