Marriage Story (2019)

Marriage Story: A heart-shaped goodbye | Lifestyle News,The Indian Express

Rating: 8.5 out of 10.

Nobena ločitev ni lahka, še posebej, če je vanjo vključen otrok. Filmi, ki tematizirajo to neprijetno situacijo, je ogromno in večina se jih slej ko prej zateče k sentimentalizmu in patetično solzavosti, zato bi na prvi pogled težko rekli, da je Marriage Story še ena od mnogih zgodb o posledicah nesrečnega zakona, mučnih ločitvenih procesov in vse prej kot ugodnega položaja otroka, ki preprosto ne razume, zakaj se očka in mamica nimata več rada. Toda s humorjem začinjena drama režiserja in scenarista Noaha Baumbacha se lahko pohvali z izredno sočutnim, bolečim in hkrati iskrenim portretom konca skupne zakonske poti med Charlijem, uspešnim gledališkim režiserjem in njegovo ženo Nicole, ki skuša po karieri v gledališču najti uspeh na malih zaslonih. In kar se sprva začne kot povsem običajen ločitveni postopek, se kmalu spremeni v pravniško bitko za skrbništvo nad sinom Henryjem, ob tem pa film ne razgali zgolj boleče situacije, ko se nekdanja ljubimca spremenita v sovražnika, ampak hkrati tudi povpraša gledalca o avtentičnosti družinskih idil, kjer vloge očeta in matere v resnici niso enakomerno porazdeljene. Film izpostavi vse znane situacije, ko npr. žena ugotovi, da je sprejela vse želje v zakonu zgolj zato, da bi ugodila svojemu možu ali pa je mož soočen z dejstvom, da so njegove karierne ambicije prevladale nad osebnim zadovoljstvom. Kot že rečeno; vse te situacije so znane in se v filmih pogosto pojavljajo, toda Baumbachov film je poseben v tem, da najde pravo ravnotežje med empatijo in grobim realizmom, ogromno zaslug za odličen rezultat pa je nedvomno moč pripisati fenomenalnim predstavam Adama Driverja in Scarlett Johansson, ki še nikoli prej nista bila v tako dobri formi. Marriage Story je tako film, ki je primeren za vsakogar, še posebej pa za zakonce, ki se morebiti ne vprašate pogosto, če je tisti, s katerim si delite posteljo, resnično srečen.

The Art of Self Defense (2019)

Rezultat iskanja slik za the art of self defense

Rating: 8 out of 10.

Pred 20. leti je Fincherjeva provokativna klasika Fight Club na unikaten način raziskala problematiko toksične moškosti, ki se izraža preko brutalnega obračunovanja s pestmi, danes pa se zdi, da je ta sindrom številnih egocentričnih moških še toliko bolj očiten. In o tem spregovori tudi nekoliko bolj konvencionalna in zabavna različica omenjene klasike, ki nosi naslov The Art of Self Defense. Film se začne dokaj nedolžno; prestrašeni in vase zaprti računovodja Casey (Jesse Eisenberg) nekega večera postane žrtev brutalnega napada motoristične tolpe, zato se odloči, da bo izboljšal svoje tehnike obrambe. Sprva ga mika nakup pištole, vendar pa ga pot po naključju zanese v neobičajni karate klub, ki svoje poslanstvo širjenja borilnih veščin jemljejo zelo resno. Kot že rečeno; film na prvi pogled deluje kot prefinjena nevrotična komedija v stilu Woodyja Allena, ki v ospredje postavlja nesamozavestnega moškega in njegovo pot do izražanja “prave” moškosti, vse skupaj pa je začinjeno s prefinjenim satiričnim nabojem, ki se odkrito posmehuje nazadnjaški mentaliteti, da so človekove sposobnosti pogojene s spolom. Po zaslugi izvrstnega Eisenberga, izredno posrečenih šal in ravno pravšnje mere realizma kot odštekanosti se gledalec hitro vklopi v samo zgodbo in se glasno nasmeji vsem zvitim domislicam režiserja in scenarista Rileyja Stearnsa. Toda nekje na polovici film začne smeh nekoliko ugašati, zgodba pa pridobi bistveno bolj nasilne in temačne tone, kot da nas Stearns želi opomniti, da je problematika, iz katere se je norčeval, zelo resna in da ta na posamezniku lahko pusti usodne posledice. Ta preskok med komedijo in krvavim trilerjem je izpeljan kompetentno in filmu doda ogromno barvitosti, nepredvidljivosti ter priložnosti za vnovičen ogled. The Art of Self Defense je inteligentna črna komedija, ki zna enako glasno nasmejati kot tudi opomniti o težavah sveta, v katerem živimo.