Knjige nikoli ne sodi po platnicah in če bi ZF triler I Am Mother sodili po okvirni zgodbi, bi si obetali še en žanrski dolgčas; po globalni katastrofi, zaradi katere izumre človeštvo, se v skrivnostnem podzemnem bunkerju začne rojevati novo življenje. Robot po imenu Mati ustvari človeški zarodek v podobi Hčerke (Clara Rugaard), ki je podvržen povsem “človeški” vzgoji, v najstniških letih pa je njena zvestoba do Mati postavljena na močno preizkušnjo, ko se v bunker zateče ranjena ženska (Hilary Swank), ki trdi, da so roboti, podobni Materi, odgovorni za izbris človeštva. Celoten film tako mine v Hčerkinem negotovem iskanju resnice; je Mati res njena zaveznica ali pa predstavlja resnično nevarnost? I Am Mother je še en dokaz, da za odličen film ne potrebuješ nič več kot izvrstne igralce, dobro zastavljene like in prepričljivo izrisane odnose med njimi, hkrati pa brez nepotrebnega moraliziranja gledalcu zastaviš kompleksna moralna vprašanja o odnosih med človekom in strojem, žrtvovanju in celo razumevanja nacističnega koncepta “višje oz. napredne rase”, ki ima pravico do izbrisa vseh nje nevrednih posameznikov. A tisto, kar pričujoči film poganja, so zapletene čustvene vezi med glavnimi junakinjami, ki se postopoma spremenijo v visoko napetost, saj tako one kot tudi gledalec niso povsem prepričani, kdo laže in kdo govori resnico. I Am Mother je provokativen in zastrašujoč potret prihodnosti, ki zlepa ne uide iz spomina.
Ocena 5
