Chernobyl (2019)

Hit series Chernobyl has people sharing their memories of the disaster |  Euronews

Rating: 9 out of 10.

Pisal se je 26. april 1986, ko je v jedrski elektrarni v Černobilu odjeknila eksplozija reaktorja, ki je bila zapisana kot uvod v eno najhujših katastrof v zgodovini človeštva. Černobilska nesreča je za seboj pustila dolgotrajne posledice na prebivalstvu, saj je eksplozija povzročila hitro širjenje radioaktivnega sevanja, ki so ga najbolj občutili v bližnjem mestu Pripyat. Slednjega so morali zaraid naraščujoče nevarnosti tudi evakuirati in danes velja za najslavnejše “mesto duhov” na svetu. Petdelna HBO-jeva nadaljevanka Chernobyl ponudi rekonstrucijo dogodkov od usodne noči, ko je v Černobilu odjeknila eksplozija, prizadevanj sovjetskih znanstvenikov in politikov, da bi obvladali kaos, ki je temu sledil pa vse do odmevnega sodnega procesa, na katerem je bilo razkrito, da bi z boljšimi varnostnimi ukrepi nesrečo lahko preprečili. O Černobilu je bilo povedanega in napisanega že ogromno, zato se dramatizacija dogodkov zdi rahlo nepotrebna. Kljub temu pa se Chernobyl izkaže za serijo, ki jo dandanes še kako potrebujemo, še posebej, ko vodilni politiki razglašajo globalno segrevanje za izmišljotino in s svojim superiornim nagonom gradijo izredno nečimrn odnos do narave in njenih maščevalnih udarcev. Miniserija ni samo natančna, avtentična, srhljivo vzdušna in napeta rekonstrukcija dejstev, ki se do določene mere poslužuje dramatizacije, ampak “človeška grozljivka”, ki jo po stopnji strahu ne preseže noben demon, serijski morilec ali nadnaravna entiteta. Chernobyl skozi oči vladnih uslužbencev, znanstvenikov, vojakov, gasilcev, bolničarjev in civilistov prikaže grozo, ki je na trenutke enako zastrašujoča kot tudi nenavadno poetična. Kar pa je še bolj pohvalno; razlaganje na temo jedrske energije zna hitro postati dolgočasno, toda serija se tega loti na domiselno poljubnoznanstveni način ter gledalcu poda dovolj zanimivih dejstev, da lažje razume celotno sliko dogajanja. Miniserija, ki ni grozljivka, pa vendar strese bolj kot marsikatera predstavnica omenjenega žanra.

The Burning (2018)

Rating: 9 out of 10.

Južnokorejska skrivnostna drama Burning je sprva zaznamovana s “klišejskim”zapletom iz ameriških romantičnih komedij; Lee Jong-su je brezposelni mladenič, ki želi postati pisatelj in nekega dne naleti na svojo znanko iz otroštva in se z njo zaplete v strastno razmerje, nakar ona na lepem odpotuje v Afriko in se po nekaj mesecih vrne v družbi skrivnostnega bogataša, južnokorejskega “Velikega Gatsbyja” Bena. Skoraj dve uri in pol dolg film se v prvi polovici posveča razvoju odnosu med tremi glavnimi junaki in porastu ljubosumja in drugih konfliktov, še posebej izpostavljen je močan kontrast med revnim in nesamozavestnim Leejem ter karizmatičnim in ležernim Benom. Toda nekje na sredi zgodbe ta zatava v območje skrivnostnega trilerja, ko Lee raziskuje nenavadno izginotje svoje znanke, hkrati pa začne zasledovati Bena, ki je morebiti odgovoren za vse skupaj. Burning je počasen film, ki od gledalca zahteva dobršno mero potrpežljivosti, svet, v katerega je vržen skupaj z glavnimi junaki pa je skrivnosten in brez jasnih odgovorov. Burning deluje kot da bi David Lynch posnel romantično dramo. A nikar ne mislite, da režiser Chang-dong Lee golo imitira ameriškega mojstra filmskega surrealizma, saj v svoj film vnese veliko izvirne simbolike, poetičnosti ter enako čudovitih kot strašljivih prizorov, izdelek pa je kot celota mogoče nerazumljiv (vsaj po prvem ogledu), vendar podobno kot npr. Twin Peaks gledalca motivira, da se vedno znova vrača v ta nenavaden svet. Burning je zahteven in mestoma mučen film, ki pa vseeno ponudi dovolj, da se vtisne v večni spomin.