Po starokopitnih ali – recimo temu – tradicionalnih patriarhalnih prepričanjih sta moški in ženska zreducirana na dve vlogi; lovec in plen. Moški je tisti, ki lovi in ženska je tista, ki se pusti ujeti in celo uživa v poziciji služkinje svojemu moškemu. Z leti in kulturo progresivnosti je seveda ta seksistična porazdelitev vlog postala prazna iluzija, pa četudi je še vedno moč čutiti njen vpliv. Z omenjenim konceptom lovca in plena se razposajeno igračka tudi erotična črna komedija Sanctuary, ki se odvije tekom ene noči v najeti hotelski sobi razvajenega Hala (Christopher Abbot), ki po očetovi smrti podeduje vodstvo verige premožnih hotelov. Čeprav Hal misli, da je pripravljen na novo službo, je v resnici precej neodločen in zmeden človek, ki ne želi ukazovati, ampak ravno nasprotno; biti podvržen ukazom nekoga drugega in to na karseda ponižujoče načine. Tega se zaveda tudi njegova priležnica Rebecca (Margareth Qualley), s katero se redno spušča v seksualne igre dominance, vendar pa se Hal z nastopom nove službe odloči njuno razmerje prekiniti. Od tod naprej gledalec spremlja žgečkljivo, hudobno, duhovito in kot struna napeto igro mačke in miši, kjer ni nikoli docela jasno, kdo koga sploh predstavlja. Sanctuary je s suspenzom in črnim humorjem nabita filmska poslastica, ki se elegantno ponorčuje iz moških in ženskih vlog, hkrati pa gledalca nagovori s splošnimi tematikami odgovornosti, privilegijev in krivde. Navkljub omejenosti na en sam prostor se film uspe izogniti statičnosti, glavna igralca pa kakopak močno zasijeta, še posebej Qualleyjeva v svoji najboljši vlogi doslej. Film resda ni popoln in zdi se, da v svoji želji po provokaciji ne gre čisto do konca in gledalce ne želi vznemiriti (preveč), čeprav ima zgodba ogromno potenciala za politično nekorektno in nezaslišano hudobno črno komedijo. Navkljub temu je Sanctuary več kot spodoben moderni triler, ki hkrati zabava in daje misliti.

Priznani režiser in scenarist Paul Schrader se že od nekdaj navdušuje nad zgodbami o težavnih posameznikih z običajno travmatično preteklostjo, ki niso zmožni navezati pristnega stika s širšim svetom in posledično padejo v brezno globoke eksistencialne krize. V zadnjih letih je Schrader svojo zmagovalno formulo uspel pretopiti v dve mojstrovini in sicer First Reformed, ki se je tematsko vrtela okoli fanatizma in izgube vere ter The Card Counter, ki se je osredotočala na bridek prikaz ameriške družbe v primežu brezdušnega kapitalizma. Obema filmoma se je tokrat pridružil še tretji, zadnji del Schraderjeve neuradne trilogije “izgubljenega modernega časa”; Master Gardener je pripoved o vrtnarju Narvelu Rothu, ki z majhno skupino pomočnikov skrbi za vrtove premožne vdove, s katero ima tudi razmerje. Ko ga vdova prosi, da bi v varstvo vzel njeno težavno in odtujeno vnukinjo Mayo, se začnejo postopoma razkrivati drobci Narvelove temačne in nasilne preteklosti. Kot pa je pričakovano, ima preteklosti v filmih vedno hitre noge in tudi Narvel se kmalu znajde pred dilemo, komu zaupati in kakšna prihodnost ga čaka za vogalom. Kot je razvidno iz vsebine, se Schrader tudi tokrat posveča enako surovemu kot tudi ganljivemu portretu družbenega izobčenca, ki ga s čudovito zadržanostjo odigra Joel Edgerton, hkrati pa v zgodbo o krivdi in odpuščanju vnese tudi subtilne metafore vrtnarstva, ki Narvelu predstavlja ustaljen red v svetu, ki ga poganjata kaos in nasilje. Odlična glasba, umirjen tempo, prefinjeni elementi magičnega realizma ter močne igralske predstave tako brezhibno pilotirajo Schraderjevo odisejado skozi vrtove ljubezni in sovraštva. Navkljub temu pa je Master Gardener iz že omenjene (neuradne) trilogije najšibkejši film, saj mu za razliko od prehodnikov manjka bolj udarna zadnja tretjina; Schrader uspe postaviti temelje, ki bi Narvelovo zgodbo pripeljali do katarzičnega konca, vendar do tega nikoli ne pride, zato bo film za marsikaterega gledalca manjše razočaranje, saj bo skoraj dve uri čakal na dogodek, katerega potem ni od nikoder. Master Gardener je še vedno film, ki kaže, da je Schrader v dobri formi, toda na poti do cilja mu je tokrat zmanjkalo nekaj sape.