Velika Britanija na vrhuncu hladne vojne. Agent britanske tajne obveščevalne službe George Smiley se je po spodleteli misiji na Madžarskem prisiljen upokojiti, vendar ga leto dni kasneje znova rekturirajo v krog kolegov, združenih pod kodnim imenom Cirkus. Njegov bivši šef namreč sumi, da se je v njihove vrste infiltriral dvojni agent, ki Sovjetski zvezi prodaja zaupne podatke, od katerih je odvisna varnost države. Skrivnostni triler Tinker Taylor Soldier Spy, posnet po istoimenski knjižni uspešnici Johna Le Carreja, bi najlažje opisali kot staromodno in z umirjeno britansko eleganco zaznamovano uganko, ki se sicer ponaša s klaičnim zapletom iskanja dvojnih agentov znotraj vohunskih vrst, vendar pa hkrati ciljnemu občinstvu nameni kompleksno in inteligentno zgodbo o paranoičnem vzdušju v najbolj “vročih” obdobjih hladne vojne med simboličnim vzhodom in zahodom. Ravno zato velja poudariti, da je Tinker Taylor Soldier Spy film, ki ni namenjem tistim, ki od filmov pričakujejo neprestano akcijo in površinsko zabavo; gre za tih in zamotan film, ki razvija svojo zgodbo preko dialogov oz. interakcije s številnimi liki, ki jih fenomenalno upodobi cvet britanskih igralskih veteranov kot so Gary Oldman, Colin Firth, John Hurt in Ciaran Hinds kot tudi igralci mlajše generacije kot sta Tom Hardy in Benedict Cumberbacth. Film je tako vredno občudovati že zaradi tega, ker vztraja pri zamotani in pretežno dialoški zgodbi, vendar pa bi ta pristop znal marsikatega gledalca tudi odvrniti. Edina težava pričujočega filma je namreč čisto odvisna od gledalčevega okusa; počasen tempo, obilica govorjenja in hitrega podajanja informacij zna koga zmesti do te mere, da bo hitro izgubil orientacijo ter s težavo sledil dogajanju, kar je delno krivda tudi samega filma, ki v slabih dveh urah stlači preveč informacij na kup. Tinker Taylor Soldier Spy je film, ki mu je nemogoče odrekati kvalitete, pa četudi bo marsikdo ob njem prijetno zadremal.

Dramski triler The Unforgivable je eden od tistih filmov, ki je obtičal v kreativnem limbu več kot desetletje; sprva so producenti glavno vlogo želeli ponuditi Angelini Jolie, vendar je ta ni nikoli sprejela, čemur so sledile številne zamenjave scenaristov in režiserjev, šele lansko leto pa je film vendarle ugledal luč sveta s Sandro Bullock v glavni vlogi. Kadar je film ujet v fazi nastajanja tako dolgo, ponavadi ni moč pričakovati vzpodbudnih rezultatov, vendar pa je The Unforgivable navkljub vsemu soliden izdelek z nekaterimi dobrimi idejami, ki pa so žal mnogokrat zadušene pod težo vpletanja žanrskih klišejev, ki so bili dodani najverjetneje zato, da bi dogajanje začinili z več “akcije”. Film spremlja nekdanjo arestantko Ruth Slater, ki se po dveh desetletjih čepenja za rešetkami, kamor je bila poslana zaradi uboja policista, vrne na prostost in skuša navezati stik s svojo mlajšo sestro, ki sedaj živi pri rejniški družini in ima zaradi travme iz otroštva težave s spominom. The Unforgivable se v prvi polovici odvija kot karakterna drama na temo odrešitve in sprejemanja odgovornosti posameznice, ki je, kamorkoli gre, zaznamovana z zločinom, katerega mora prenašati na svojih plečih in hkrati najti razloge za pot v negotovo prihodnost. S tega vidika je film dokaj uspešen, še posebej po zaslugi odlične igre Bullockove, kateri bi zaradi “pogršanega” videza lahko cinično očitali, da skuša na vsak način osvojiti Oskarja, toda vseeno bi bilo krivično trditi, da igralka ne vloži tudi v svojo vlogo in tako gledalcu približa enako problematičen kot tudi zanimiv Ruthin lik. A kot že rečeno; škoda le, da mora film neprestano polniti dogajanje z nepotrebnimi stranskimi štorijami (npr. lika sina umorjenega policista, ki načrtuje maščevanje, je popolnoma odveč) ter akcijskimi pregoni v zadnji tretjini, ko se očitno film boji, da bi za “povprečnega” gledalca postal preveč dolgočasen. The Unforgivable je tako spodobno razvedrilo, ki pa ima mnogo preveč potenciala, da bi se lahko zadovoljil zgolj s pozicijo filma za odgajanje dolgčasa.