Ameriški jug je v svetu sedme umetnosti pogosto potretiran kot napol mistično okolje, kjer so določena poglavja njegove krvave preteklosti, povezane z državljansko vojno in suženjstvom, srhljivo reflektirana tudi v sedanje čase. Ta surrealnost je odlično izrazita tudi v skrivnostnem trilerju In the Electric Mist, posnet po kriminalnem romanu Jamesa Lee Burka, ki skuša prepletati elemente klasičnega žanrskega dela in fantazijske drame, četudi je slednja še vedno trdno zasidrana v surovi resničnosti. V filmu spremljamo nenavadno odisejado šerifa Dava Robicehauxa (kot vedno pasivno agresivni Tommy Lee Jones), ki preiskuje umor 19 – letne prostitutke, hkrati pa obuja spomin na otroštvo, ko je bil priča streljanju na temnopoltega jetnika, ki je med begom izginil neznano kam. Tekom iskanja morilca se zaplete v konfliktne odnose s filmsko ekipo, ki v New Orleansu snema film o ameriški državljanski vojni, izkaže pa se tudi, da so bili določeni člani ekipe v intimnem odnosu z umorjeno prostitutko. In the Electric Mist ni film, namenjen tistim, ki od filma pričakujejo lahkotno in konvencionalno žanrsko zabavo, saj je izdelek v prvi vrsti nenavadna razglednica iz ameriškega močvirja, kjer se prepletajo seks, korupcija, pohlep in blues glasba, medtem ko je sam lov na morilca potisnjen v ozadje in kot tak ne postreže s pretiranimi presenečenji in šokantimi preobrati. In the Electric Mist je v prvi vrsti film, ki cilja na prepričljivo nadnaravno vzdušje ter karakterizacijo osrednjih likov, četudi jih je večina premalo razdelanih oz. preveč enodimenzionalnih, da bi lahko pustili močnejši vtis. Je pa na srečo Lee Jones znova odličen, četudi smo ga v tovrstnih vlogah stoičnih šerifov videli že neštetokrat. Poslastica za zahtevnejše gledalce.

The Devil All The Time, posnet po istoimenskem romanu Donalda Ray Pollocka, bo gledalca zvabil k sebi že s svojo bogato igralsko zasedbo verjetno najbolj vročih imen ta hip kot so Tom Holland, Robert Pattinson, Sebastian Stan in Bill Skarsgaard. Pravzaprav je nekoliko presenetljivo, da sta igralca takšnega kalibra kot sta Holland in Stan, ki sta sicer najbolj poznana po rednih nastopih v superherojskih akcijah studia Marvel, imela dovolj poguma za nastop v precej temačnem, umazanem, provokativnem in nasilnem filmu kot je ravno The Devil All The Time. Zgodba, ki se odvija na ameriškem jugu v prvih desetletjih po koncu 2. svetovne vojne, vključuje široko galerijo likov, vendar pa večino svoje pozornosti namenja prikazu težavnega odraščanja Arvina, ki po smrti svoje matere in samomoru versko blaznega očeta živi pri sorodnikih, vendar pa se s tem težave zanj ne končajo, saj mora varovati svoje najbližje pred manipulativnim pridigarjem, skorumpirani policisti, nasilnimi vrstniki in celo pred dvojico serijskih morilcev, ki preži na štoparje. The Devil All The Time je precej konflikten film, ki bo pri gledalcih sprožal dvojna občutja; nekateri bodo občudovali njegov grob realizem in prepričljivo zajeto morečo vzdušje postvojne Amerike, vse skupaj pa je še začinjeno z odličnimi igralskimi predstavami, kjer navduši predvsem Holland v zanj netipični vlogi najstniškega odpadnika z dobrim srcem, četudi Pattinson (sicer s sicer prej izstopajočim južnjaškim naglasom) in Skarsgaard postrežeta z nič slabšimi igralskimi kreaciji. Spet drugi gledalci pa bodo kritični do številnih napak, ki si jih film privošči; od razvlečene dolžine (okvirni zaplet se npr. začne razvijati šele po slabi polovici filma), nekaterih nerazvitih likov (od Pattinsonovega pridigarja, ki izpade kot enodimenzionalni zlikovec do serijskih morilcev z ne povsem jasnimi motivi za njuna dejanja) pa vse do počasnega tempa, zaradi katerega bo kdo obupal dosti hitreje kot bi smel. Navkljub napakam je The Devil All The Time povsem gledljiv izdelek za bolj zahtevno občinstvo, če bo le pri tem uspelo zamižati na eno oko.