Filmi včasih padejo dobesedno iz neba; za mračno kriminalno dramo Shot Caller moja malenkost ni slišala nič prej kot pred približno 15. urami, saj nisem zasledil nobenega napovednika, recenzije ali česa podobnega. Morebiti je tako bolje, saj nisem bil povsem prepričan, v kaj se spuščam in rezultat tega je eden najboljših filmov letos. Shot Caller je nelinearno strukturirana pripoved o nekdanjem uspešnem poslovnežu Jacobu, ki nehote povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom in je zato poslan v zapor, kjer je zavoljo preživetja primoran igrati po pravilih lokalne neonacistične tolpe. Tekom prestajanja zaporne kazni se Jacob spremeni v nasilneža, ki je brez pomislekov pripravljen umoriti človeka, vpliv tolpe pa ga spremlja tudi na prostosti, ko mora skleniti pomemben posel s preprodajalci orožja. Film gledalcu ne prizanaša z močnimi udarci, saj ne ubere poti povprečnega uličnega krimiča, ampak namesto tega prikaže surov in brezkompromisen proces dehumanizacije povsem običajnega delovnega človeka, ki ob prihodu iz zapora ugotovi, da ga na prostosti čakajo iste dileme kot za rešetkami. Gre za zanimiv vpogled v že stokrat viden zaplet, ki pa tokrat ne podleže sentimentalosti in enostavnih rešitvam za naše junake, saj teh preprosto ni več. In četudi je film nasilen, mračen in okruten, uspe prepričati z nekaterimi presenetljivo čustvenimi prizori, ob katerih se še bolj zavedamo tragedije, v kateri se je znašel Jacob. Shot Caller je odlično odigran, brutalno iskren in mračen portret sveta za rešetkami in izven.
Ocena 5
