Prepletanje groze in smeha je pogosto tvegana poteza, ki ne obrodi pozitivnih rezultatov, še posebej, ko film ni zmožen loviti ravnotežja med obema skrajnostima in izpade kot zmeden kolaž prizorov, ki zgodbi in njenim likom ne pustijo dihati.Frogman, grozljivka, posneta v stilu t.i. najdenih posnetkov (found footage), se v prvi polovici odvija kot woodyallenovska komedija o Dallasu, ki se v družbi svojega najboljšega prijatelja Scottyja in nekdanjega dekleta Amy odpravi v podeželsko mestece, ki je zaslovelo z urbano legendo o skrivnostni pošasti, podobno velikanski žabi. Dallas je kot deček omenjeno bitje ujel na videokamero, vendar se je tekom let med ljudmi razširilo prepričanje, da gre za ponaredek, zato se mladenič odloči, da bo ponovno našel zloglasno pošast in zaprl usta vsem, ki so dvomili v njen obstoj. Film režiserja in scenarista Anthonyja Cousinsa postreže z zbadljivim črnim humorjem in skromno galerijo simpatičnih likov, ki se v nasprotju s “tradicijo” filmskih grozljivk ne obnašajo kot popolni idioti, vrinjenost romantičnega odnosa med Dallasom in Amy pa ne deluje preveč vsiljivo in celo zgodbi doda nekaj odtenkov očarljivosti. Toda vse se močno spremeni v drugi polovici, ko film opusti humor za bolj lovecraftovsko telesno grozljivko o skrivnih kultih in mutantskih spakah, ki ne skopari s prizori brutalnega nasilja, nagnusnosti in grotesknosti, pohvalno pa je predvsem to, da se Cousins poslužuje uporabe praktičnih učinkov (kar je verjetno posledica nizkega proračuna) in s tem naredi zgodbo bolj organsko in vzdušno. Ta preskok iz humornega v strašljivo je skoraj brezhiben, pa četudi se film poslužuje že videnih trikov iz uspešnic kot je npr. The Blair Witch Project, hkrati pa si bo marsikateri gledalec želel, da bi bila zgodba nekoliko daljša in dala še več prostora likom in osrednjemu zapletu. Navkljub temu je Frogman več kot spodoben predstavnik podžanra grozljivk, ki se pridno razvija v senci filmskega mainstreama.

Oboževalcem filmskih grozljivk je zdaj že prišlo v navado, da ob prihodu meseca oktobra luč sveta ugleda novo poglavje v presenetljivo uspešni franšizi V/H/S/, antologijskih seriji kratkih filmov z najdenimi posnetki, ki omenjeni podžanr grozljivk ohranjajo družbeno relavanten in na svoj način tudi osvežujoč. Osmi del v franšizi nosi zgovoren naslov V/H/S/Halloween združi šest režiserjev s kratkimi vinjetami, ki se dotikajo praznovanja noči čarovnic in predvsem plitke komercializacije omenjenega “praznika”. Že uvodna sekvenca, v kateri spremljamo skupino znanstvenikov iz podjetja, ki želi preizkusiti novo vrsto brezalkoholne pijače z bizarnimi stranskimi učinki, daje vedeti, da nas čaka prav posebno potovanje, obarvano z nepopustljivim tempom, skoraj risankastim gravžem, črnim humorjem in obilico surrealnih oz. absurdnih vložkov. Tako med drugim spremljamo dve bodoči študentki, ki ju pot zanese v hišo, v kateri straši duh iznakažene matere, navdušeno družino, kateri se vsakoletno praznovanje noči čarovnic spremeni v krvavo tragedijo, skupino policistov, ki preiskujejo pokol v hiši umrlega medija, najstnike, ki postanejo tarča psihopatskega ustvarjalca bombonov in lastnika trgovine z videomateralom, ki postane glavni osumljenec v seriji otroških umorov. Tudi če niste pretiran oboževalec filmov z najdenimi posnetki, je franšizi V/H/S/ treba priznati, da tudi po skoraj petnajstih letih ne kaže znakov kreativne utrujenosti in ohranja omenjeni podžanr v presenetljivo živahni formi in V/H/S/Halloween je daleč najboljše poglavje v franšizi. Glavna odlika pričujočega filma je ta, da vsaka zgodba kompetentno združuje elemente različnih žanrov (absurdna črna komedija, nadnaravna grozljivka, psihološki triler, slasher) in da se na domiseln način ponorčuje iz komercialnega duha noči čarovnic, ki jo ljudje izrabijo za zastonj nažiranje s sladkarijami. K temu dodajmo še zabavne igralske predstave, impresivne posebne učinke in cel kup prikupnih bizarnosti, ki iz antologije V/H/S/Halloween ustvarijo eno najbolj duhovitih in strašljivih grozljivk leta 2025. Zgovoren dokaz, da filmi z najdenimi posnetki niso pripravljeni na odpis.