Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Slovenski režiser Andrej Košak velja za rešitelja domačega filma, saj je s svojim celovečernim prvencem Outsider, poetičnim poklonom punku na slovenskih tleh in zadnjim dnem Jugoslavije, privabil v kinematografe več kot 95.000 gledalcev. Očitno pa je Košaka nekdanja skupna država fascinirala do te mere, da se ji je posvetil tudi v nasledniku Zvenenje v glavi, zaporniški drami, posneti po istoimenskem romanu Draga Jančarja. Dogajanje je tokrat postavljeno v leto 1970 in omejeno na prostore izmišljenega zapora Livada, kjer se arestanti pod vodstvom karizmatičnega Kebra (Jernej Šugman) pripravljajo na ogled košarkaške tekme med ZDA in Jugoslavijo. Navkljub zagotovilu, da med spremljanjem prenosa ne bo prišlo do izgredov, zaradi provokacij paznika Alberta (Vlado Novak) Kebru poči film in sproži splošni upor v notranjosti zapora. Film Zvenenje v glavi je v vseh pogledih zelo ambiciozen projekt, s katerim se je Košak resnično želel dokazati kot pravi filmski umetnik. Verjetno si je zato izbral dokaj zvesto adaptacijo napetega Jančarjevega romana, ki se s kombiniranjem noirovske drame in akcijskega trilerja pravzaprav bere kot filmski scenarij. In ravno tu se pojavi problem; domačim filmarjem so žanrski izdelki že od nekdaj povzročali preglavice, v primeru tega filma pa imamo opravka z več različnimi žanri in zdi se, da je to lahko prevelik podvig tudi za izkušenega režiserja, kot je Košak. Na veliko srečo se izkaže, da se je režiser lotil dela z ogromno resnosti, kar se pozna tudi pri končnem rezultatu; Zvenenje v glavi je za domače razmere presenetljivo gledljiv in napet triler, ki sledi pripovednemu toku romana s preskakovanjem iz dogajanja v zaporu Livada v Kebrove spomine na nekdanje dekle Leonco. In če Košak uspe prikazati arestantski upor in vzpostavitev Mrakove tiranije na dokaj realističen, če ne kar brutalen način, je večji problem filma ljubezenska zgodba, ki ni posebej zanimiva oz. večkrat izpade nekoliko moteče, pa četudi predstavlja pomemben del zgodbe. Kljub temu je Zvenenje v glavi dober in predvsem ambiciozen predstavnik domačega žanrskega izdelka.

Ta slika ima prazen alt atribut; ime datoteke je eddie-the-eagle-trailer-slide.jpg

V športu že od nekdaj velja pravilo, da je sodelovanje pomembnejše od zmage, vendar pa se obenem zdi, da tega razume zgolj majhno število športnikov. Mednje vsekakor spada Eddie Edwards, ki je leta 1988 na zimskih olimpijskih igrah v kanadskem Calgaryju kljub slabim rezultatom pustil močan vtis pri gledalcih, saj je kot simpatični štor z vse prej kot izklesano atletsko postavo prestavljal popolno nasprotje vsem ostalim tekmovalcem, ki so v obsedeni želji po zmagi pozabili na pomembnost športnega duha. Edwards je bil skromen in neproblematičen mladenič, ki je resda skakal zanič, vendar pa so njegova vztrajnost, požrtvovalnost in prizemljenost našla pot do srca športnih oboževalcev po vsem svetu. Zato ni presenetljivo, da se njegova življenjska zgodba prikazana v filmu Eddie the Eagle, povečini osredotoča na Edwardsove priprave na olimpijske igre v Calgaryju, ki so zaznamovane z mnogimi vzponi in padci. Film v marsičem spominja na uspešnico Cool Runnings, ki je prikazovala trud prve jamajške bob ekipe na istih olimpijskih igrah v Calgaryju; oba poutvarjata resnična dejstva v namene večjega poudarka na čustveni plati zgodbe nerazumljenih posameznikov, ki kljubujejo predsodkom javnosti in z majhnimi koraki dosežejo osebno zmago. Drugače povedano; oba filma nikakor ne smemo jemati kot verodostojni biografiji, ampak predvsem kot sproščeni tragikomediji, ki močno pritiskata na gledalčeva čustva v upanju, da bodo ta spregledala določene pomankljivosti kot so za lase privlečeni zapleti in pretirana melodramatičnost. Kljub temu pa je Eddie the Eagle izredno očarljiv in presenetljivo ganljiv izdelek, ki navdihujoče predstavi vzpone in padce v življenju glavnega junaka, katerega odlično upodobi Taron Egerton, nič slabši pa ni Hugh Jackman kot njegov nesojeni trener. Prava mešanica humorja, drame in napetosti (prizori s skakanjem so vrhunsko izvedeni) ustvarita iz pričujočega filma dobro zabavo in recimo temu Cool Runnings za novo generacijo.

Ocena 4