Romantična komedija Bros predstavlja pomemben mejnik v zgodovini sedme umetnosti, saj gre za prvo gejevsko romanco, za katero stoji mainstreamovski studio Universal in v kateri nastopajo igralci, ki so pripadniki LGBTQ skupnosti. Ta poteza je vsekakor vredna pohvale, še posebej zato, ker so romantične komedije povečini usmerjene v heteroseksualno publiko in redko (ali skoraj nikoli) ne posežejo zunaj odnosa med moškim in žensko, medtem ko so istospolno usmerjeni povsem odsotni ali zreducirani na nepomembne stranske like. Bros to konvencijo obrne na glavo in v ospredje postavi priljubljenega gejevskega podcasterja Bobbyja (Billy Eichner, ki je hkrati tudi soscenarist filma), ki se zavzema za odprtje prvega LGBTQ muzeja na Manhattnu, hkrati pa ponosno uživa življenje samskega moškega, ki ne verjame v ljubezen in menjava moške partnerje kot spodnjice. A ko v njegovo življenje vstopi Aaron, ki ga znanci opisujejo kot privlačnega dolgočasneža, se v Bobbyju nekaj premakne in kmalu začuti, da se sooča s pristnimi ljubezenskimi čustvi. Četudi se film Bros tematsko dotika področij družbe, ki so relavantni LGBTQ skupnosti, bi bilo krivično reči da film nagovarja zgolj istospolno usmerjeno občinstvo; strah pred resno zvezo, zavračanje ljubezni, beg pred odgovornostjo ter sprejemanje samega sebe so univerzalne teme, ki jih pričujoči film obravnava tako iskreno in očarljivo, da se bo z všečnima osrednjima likoma identificiral marsikateri gledalec in to ne glede na spolno usmerjenost. Film hkrati skuša predstaviti LGBTQ skupnost v bolj realistični luči oz. kot osebe z napakami, zoprnimi osebnostnimi lastnostmi ter ranljivimi trenutki, kar je vsekakor pohvalno, četudi se Bros še vedno močno naslanja na izredno polikano in sentimentalna reprezentacijo skupnosti. In tu se začnejo kazati prve težave filme; z izjemo osrednjih junakov so vsi ostali liki v filmu enodimenzonalne in stereotipne karikature, ki močno razbijejo ogledalo realnosti in nas znova opomnijo, da imamo še vedno opravka s klasično melodramatično romanco. Film hkrati pestijo kiksi, značilni za moderne komedije kot so npr. pretirana dolžina, nadležne popkulturne reference ter vulgarnost zavoljo vulgarnosti, na več mestih pa se tudi zdi, da film iz zabave preide v dolgočasno pridiganje o šikaniranju LGBTQ skupnosti. Da, dejstvo je, da je ta skupnost že od nekdja bila in žal še vedno je podvržena šikaniranju in predsodkom. Da, vsekakor je pomembno, da se v filmih na to opozarja. Toda Bros s tega vidika zgolj ponavlja ene in iste floskule, ki smo jih slišali že neštetokrat in so – navkljub pretresljivosti tematike – že nekoliko dolgočasne. Bros je film, ki predstavlja pomemben premik na področju žanra romantične komedije, hkrati pa pušča veliko prostora za izboljšave.

Noč ima svojo moč, pravijo. In res; nočne ure umirijo podivjan tempo našega vsakdana, njihova počasnost ter potrpežljivo čakanje jutra pa človeku omogočajo, da se za nekaj ur prepusti tišini in znotraj nje najde odgovore na številna vprašanja, ki ga mučijo. To na lastni koži doživita tudi glavna junaka romantične drame Stay The Night, ki se sprva odvija kot tipična hallmarkovska romanca; Grace je sramežljiva uslužbenka na kadrovskem oddelku, ki se ji izmuzne priložnost za napredovanje, medtem ko je Carter profesionalni igralec hokeja, katerega nekdaj uspešna kariera je zašla v slepo ulico, ko mora v velikem mestu čakati na odločitev kluba, ki ga želi poslati igrati med “drugoligaše”. Dvojica naključno trči drug ob drugega na zabavi in se hitro znajde v postelji, toda ko Grace prizna, da je še nedolžna, se večer načrtovane strasti spremeni v dolg sprehod skozi nočne bare, javno drsališče in vožnje s taksiji. Stay The Night po zapletu močno spominja na Linklaterjevo kultno romanco Before Sunrise in ji hkrati tudi močno dolguje lasten obstoj, toda bilo bi krivično reči, da je pričujoči film nesramna kopija. Ravno nasprotno; gre za dobro odigrano, elegantno in celo za tiste, ki ne obožujejo romanc, več kot primerno moderno dramo, ki se loteva večnih tematik, prisotnih predvsem v današnjem času; osamljenost, strah pred neuspehom ter uživanje življenja zunaj svojega milnega mehurčka ugodja in varnosti. Eden od glavnih razlogov, da film funkcionira, sta predvsem izredno simpatična in življenjska glavna lika ter njuna močna kemija, ki pride do izraza tako z dotiki kot tudi dialogi, v katerih sprva drug drugega analizirata, kasneje pa ugotovita, da strmita v zrcalni sliki. Stay The Night je čudovit poklon miru in tišini nočnega življenja in film, ki nas za slabo uro in pol s svojim nepretenzionim, preprostim in očarljivim duhom uspe spraviti v dobro voljo.