“Ne vem, zakaj sploh snemajo predelave. Itak ne bodo nikoli tako dobre kot originali,” izjavi eden od nastopajočih v najnovejšem, šestem filmu v franšizi Home Alone z naslovom Home Sweet Home Alone, ki je sicer zamišljen tudi kot nadaljevanje prvega in drugega filma, s katerim se je kot otroški zvezdnik proslavil Macaulay Culkin. Ta izjava se zdi rahlo nenavadna, saj gledalec v hipu dobi občutek, kot da ga ekipa, ki za filmom stoji, že skuša vnaprej posvariti, da je gledanje pričujočega izdelka popolna izguba časa. Na “srečo” bo gledalec do te ugotovitve prišel že dosti prej, saj je Home Sweet Home Alone film, ki se niti ne trudi skrivati, da je nastal zgolj zaradi tega, da bi Disney, ki je z odkupitvijo 20th Century Fox pridobil lastništvo nad omenjeno franšizo, na hitro pokasiral nekaj zelencev na račun slave predhodnih filmov. Najnovejši film je lena, nedomiselna in do gledalcev žaljiva predelava prvega dela, le da smo namesto zgodbe o simpatičnem Kevinu, ki za božične praznike ostane sam doma in postane tarča dveh neumnih vlomilcev, priča zgodbi o desetletnem Maxu, ki prav tako za praznike ostane sam doma, ko mu v hišo vlomi zakonski par s finančnimi težavami in željo, da bi se polastila dragocene lutke, katero naj bi Max ukradel. Že okvirni zaplet je dokaj nesmiseln in bi bil razrešen v par minutah, če bi kdo v filmu znal uporabiti vsaj procent zdrave pameti, vendar je to šele vrh ledene gore težav, s katerimi se film sooča. Home Sweet Home Alone je film, ki se skuša pokloniti originalu, vendar pri tem pogrne na celi črti; najnovejši film namreč meni, da je Home Alone večna božična klasika zgolj zaradi situacijske fizične komike v zadnji tretjini, pa četudi okoli te zgradi zgodbo, ki na hkrati zabaven in ganljiv način prikaže bistvo božiča kot družinskega praznika. Novemu filmu je za ta sporočila bolj ali manj vseeno in že od samega začetka stavi na nadležne obrazne grimase, konstantno vpitje, obupno teatralno igro, prazne like in otročje vulgarizme. Za črno piko na i pa poskrbi nemalo popolnoma nevmesnih popkulturnih referenc na filme kot so Beverly Hills Cop, Harry Potter in Scarface, ob čemer se postavlja vprašanje, komu je film sploh namenjen. Home Sweet Home Alone je preprosto povedano film, kateremu uspe zgolj eno; nič hudega slutečemu gledalcu pokvariti božične praznike.
