Skupaj je po Zapelji me drugi celovečerni film Marka Santića, ki se loteva za današnje čase precej aktualne teme težavnega odraščanja mladih v nekonvencionalnih družinah. Film, v katerem svojo zadnjo filmsko vlogo odigral pokojni Jernej Šugman, pripoveduje zgodbo o homoseksualnem paru Mateju in Luki, s katerim živi tudi njegova najstniška hči Mia. Ko Matej na dopustu umre, ostane Luka sam z Mio, hkrati pa se mora soočiti z njenimi starimi starši, ki menijo, da je okolje, v katerem dekle odrašča, zanjo vse prej kot primerno. Proti pričakovanjem se film ne poglablja toliko v ostro kritiko slovenske družbe in njenega nepravičnega soočanja z drugačnostjo, ampak v ospredje postavi intimno dramo o odraslem človeku, ki je ob najbolj zahtevnih življenjskih preizkušnjah prisiljen sprejeti odgovornost ter hkrati spoznati samega sebe. Nekatere bo odsotnost konkretnejšega družbenega komentarja morebiti zmotila, vendar pa to ne pomeni, da je film sentimentalen in cenen; svoje tematike se loteva odgovorno in spravno, kar pomeni, da gledalca gani in hkrati pouči o tem, kako predsodki razdvajajo družbo in da je treba pošteno prevetriti pomen “tradicionalnih” vrednot. Pohvale vredno je tudi to, da je lik homoseksualca končno prikazan in obravnavan na prizemljen način in se ne zateka h karikaturnosti ter pretiranosti, kot je v tematsko podobnih filmih žal pogosto. Odlična igralska zasedba, kjer se še posebej izkaže Primož Bezjak, poskrbi, da ganljiva zgodba ne uide iz gledalčevega spomina, spravni epilog, ki hkrati ponudi veliko upanja, pa je morebiti nekaj, kar dandanes močno potrebujemo.
