11:14 (2003)

Rezultat iskanja slik za 11 14 2003

Včasih ne škodi, če ima film preprosto zgodbo, vendar mora z njo narediti nekaj unikatnega ali pa vsaj zanimivega. Črna komedija 11:14 ne bi mogla imeti bolj nezapletene štorije; 14 minut čez enajsto zvečer se zgodi prometna nesreča, nakar spremljamo dogodek skozi oči različnih posameznikov. Ti so med drugim možakar srednjih let, ki povzroči nesrečo in želi za seboj počistiti sledi dogodka, skupina razposajenih mulcev, ki išče odtrgan penis enega od svojih tovarišev, oče najstniške hčerke, ki se želi znebiti trupla njenega gizdalinskega fanta, zmeden mladenič, ki skuša uprizoriti rob trgovine, da bi plačal za splav svoje punce in na koncu še omenjena najstnica, za katero se izkaže, da jo v življenju najbolj mami denar in kako tega vzeti iz rok naivnih moških. 11:14 je presenetljivo sveža, zabavna, kratkočasna in groteskna sestavljanka, ki različne posameznike poveže v koherentno in smiselno celoto, pri tem pa jim ne pozabi dodati zanimivih osebnosti ter absurdnih zapletov, ki močno spominjajo na neumnosti junakov iz klasike Fargo. Tukaj namreč nimamo opravka z brihtnimi kriminalci, ampak zgubami, neumneži in koleriki, ki ne poznajo moralnih zadržkov in se poslužujejo vsakega nizkega udarca, da bi se izognili zasluženi kazni. Pestra igralska zasedba svoje delo opravi zelo dobro, vsaka zgodba posebej pa deluje kot simpatični mini filmček, ki v povezavi s širšo sliko še bolj pridobi na pomenu. Prijetno presenečenje.

Ocena +4

Ne bom več luzerka (2018)

Rating: 10 out of 10.

Da je generacija milenijcev na trgu dela prepuščena miloščini in poniževanju, ni nič novega, vse to pa še bolj poglobi njihovo že tako močno načeto eksistencialno krizo. Eden od prvih, ki je omenjeni generaciji dal glas, je bil Nejc Gazvoda s filmom Izlet in uspešno razbil stereotipe o milenijcih kot gruži razvajenih in nediscipliniranih pamžev. Podoben pristop ubere tudi komična drama Ne bom več luzerka v režiji Urške Menart, ki se – kot že razkriva sam naslov – poglobi v svet “luzerjev” oz. mladih ljudi, ki živijo v negotovosti in strahovih, hkrati pa jim za vrat diha svet odraščanja, ki jim je vse prej kot naklonjen. Glavna junakinja filma je Špela (Eva Jesenovec), diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki se ji na pragu tridesetega rojstnega dne začne rušiti svet; vsi njeni prijatelji so jo s trebuhom za kruhom popihali v tujino (vključno z njenim fantom), sama pa trmasto vztraja v Sloveniji in se preživlja s slabo plačanimi in nestabilnimi zaposlitvami. Sinopsis filma daje vtis, da bomo priča zamorjeni in temačni socialni drami, vendar temu niti približno ni tako; Menartova resne problematike prikaže z dobršno mero prikupnega življenjskega humorja, ki pa kljub temu nikoli ne zastre žalostnih razsežnosti krize, ki jo doživlja glavna junakinja. Film odlično ujame duh modernega slovenskega vsakdanjika mladega izobraženca, ki mora odrasti, pa vendar ne ve, kako, njegova pot pa je pospremljena z navihanim optimizmom, ki gledalca hkrati poučuje kot tudi zabava. Ne bom več luzerka se ponaša z odličnimi igralskimi predstavami (Jesenovec je igralsko odkritje!), živahnim tempom in iskrenim portretom težkega vsakdanjika milenijcev, hkrati pa ne nepretenciozen način nagovori ciljno publiko in ji predvsem vlije upanja. Izvrsten generacijski film in eden najboljših slovenskih filmov zadnjih let, ki brez težav konkurira ne samo evropski, ampak tudi svetovni filmski produkciji.