Eight Grade je eno od večjih filmskih presenečenj letos, ki je nenadoma uzrlo luč sveta in osvojilo srca mnogih gledalcev in kritikov. Povsem razumljivo, saj gre za izdelek, ki se enako uspešno znajde v vlogi intimne komične drame o težavah odraščanja kot tudi družbenega komentarja o psihičnem stanju postmilenijske generacije, katera se vse pogosteje (in agresivno) seli na internet in družabna omrežja, kjer si kroji alternativno resničnost, zaznamovano s selfieji in lovi na všečke. V ospredju zgodbe je vase zaprta in osamljena najstnica Kayla (Elsie Fisher), ki preživlja zadnji teden na osnovni šoli in se tako fizično in psihično pripravlja na nove korake v svojem življenju. Teden, ki se odvije pred očmi gledalcev, je temu primerno zaznamovan s kronično negotovostjo, nerodnim sklepanjem prijateljstev, ponižanji, strahovi pred zavrnitvijo ter vse prej kot preprostim spolnim dozorevanjem. Eight Grade je film, ki več kot uspešno lovi ravnotežje med realizmom in sentimentalnostjo; je ganljiv, vendar ne pocukran, je na trenutke boleče avtentičen in iskren, vendar hkrati zabaven in očarljiv, je preprost, vendar hkrati zelo kompleksen, saj ne ponuja enostavnih rešitev in ga bolj kot iskanje odgovorov zanima postavljanje ogledala generaciji, katere prihodnost je vedno bolj majava. Vse to pa film ne bi dosegel brez izredno prikupne glavne junakinje, ki je vrhunsko odigra Fisherjeva, magnetične glasbene podlage, toplega humorja in zbadljivih dialogov. Eight Grade je film z neizmerno voljo do življenja, pa četudi spregovori o tem, kako je to včasih težko.
