Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Rezultat iskanja slik za ghost in the shell 2017

Ghost in the Shell ne velja samo za eno od najboljših predstavnic japonskih animejev, ampak za enega najboljših filmov nasploh. Njeno prepletanje futurističnega okolja, akcije in poglobljenih filozofskih vprašanj o večnem kontrastu med telesom (školjko) in dušo (duhom) še danes buri duhove mnogih oboževalcev, ki so bili do hollywoodske adaptacije razumljivo skeptični. Veliko prahu je že dvignila odločitev, da bo glavno vlogo odigrala Scarlett Johansson, saj so mnogi favorizirali igralke azijskega porekla, kar je ponovno obudilo debate o rasizmu, ki vlada v Hollywoodu. Po drugi strani pa je povsem logično, da je bil casting takšen; Ghost in the Shell je navkljub kultnemu statusu material, ki ne zagotavlja takojšnjega dobička, zato so ustvarjalci potrebovali zvezdo, ki bo občinstvo privabila v kina. Bolj kot poreklo glavne igralke pa je mnoge skrbelo, kako se bosta nekonvencionalni pristop in kompleksnost zgodbe izvirnega filma odrezala skozi oči čezlužnih filmarjev. Vsebinska plat je v filmu na prvi pogled ostala nespremenjena, pa četudi nekoliko poenostavljena in manj filozofsko usmerjena; v futuristični prihodnosti se Major (Johansson), vodja posebne enote Sekcija 9 in hibrid med kiborgom in človekom, požene na lov za skrivnostnim hekerjem, ki skuša ogroziti delovanje ene največje tehnoloških korporacij na svetu. Že v uvodnih kadrih je razvidno, da so se režiser Rupert Sanders in njegova ekipa močno potrudili zajeti vizualno plat animiranke in ravno zato film presenetljivo kompetentno zlije podobe hladne futuristične prihodnosti s pisano cyberpunkersko estetiko. Privlačne podobe se uspešno dopolnjujejo z vznemirljivo akcijo in znova presenetljivo spodobnimi igralskimi predstavami, kjer od vseh najbolj navduši Johanssonova, medtem ko je preostali ansambel (še posebej Michael Pitt v vlogi zlobneža) nekoliko neizkoriščen. Predelava Ghost in the Shell nasploh ni slab film, pravzaprav je eden boljših remakov azijskih klasik, saj uspe vsaj na osnovni ravni razumeti izvorni materiala in njegovo bistvo predstaviti na bolj komercionalno všečen način.

Image result for pr hostar

Odkar sta francoska pionirja filmske umetnosti, brata Lumiere, leta 1895 s svojim znamenitim kratkim filmom o prihodu vlaka na postajo predstavila magijo velikega platna javnosti, se je skozi zgodovino zvrstilo ogromno klasik, brez katerih filmska umetnost ne bi bila to, kar je danes. Casablanca, Citizen Kane, Godfather, Platoon itd. Toda nihče ni pričakoval, da bo prelomnega leta 2016 veličastno zgodovino filma za seboj pustila mojstrovina Pr’ Hostar. Priznam, da sem bil v preteklosti zelo krivičen do tege fenomena, ki je okužil celo Slovenijo, saj se mi je zadeva zdela primitivna. Zdaj se bom v sramu posipal s pepelom in na kolenih priznal, da sem se zmotil. Gre namreč za film vseh filmov. Film, zaradi katerega lahko že danes nehajo snemati filme. Film, ob katerem si lahko velikani kot so Spielberg, Kubrick, Coppola in Welles od zavisti pulijo lase. Film, ob katerem bi se morali vsi preostali produkti sedme umetnosti samoukiniti. Svet še nikoli prej ni bil priča tako dovršeni mojstrovini, ki združuje vse, česar si gledalec poželi; prefinjen humor, ki se na izviren način ponorčuje iz slovenske zaplankanosti, čustveno in kompleksno zgodbo, ki v svoji drznosti seže še dlje od eksistencialnih teorij Sartra in Camusa, presunljivo igro (Dejan Krupić je na dobri poti, da postane novi Marlon Brando) ter sapo jemajočo režijo, ki iz vsakega kadra naredi čisto poezijo. To, dragi moji, ni samo film, ampak umetnost. Je presežek umetnosti. Je nekaj, kar se dviga nad oblake umetnosti in se nanje poščije. Je film, ob katerem se boste smejali in jokali. Jokali od sreče, da ste lahko v svojem življenju bili priča tej perfekciji. Temu čudežu, ki si zasluži biti ne zgolj najbolj gledan film v Sloveniji, ampak po celem svetu. Pr’ Hostar je film z veliko začetnico. Mojstrovina za vse večne čase. Gavnarji über alles!

Ocena 5