Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Z uspehom Tarantinove klasike Pulp Fiction se je Hollywood v drugi polovici 90. let spustil v tekmo, kateri bo naslednji film, ki bo prepričljivo posvojil zmagovalno formulo kombiniranja suspenza, črnega humorja, popkulturnih referenc, ekscesnega nasilja, odrezavih dialogov in predvsem nihilističnega vzdušja. Eden od teh poskusov, ki se resnično trudi pustiti močan vtis, je tudi kriminalni triler Things to Do in Denver When You’re Dead, ki se lahko pohvali iz impresivno zvezdniško igralsko zasedbo (Andy Garcia, Christopher Walken, William Forsythe, Bill Nunn, Treat Williams, Christopher Lloyd, Steve Buscemi, Fairuza Balk), vendar pa je bil film ob izidu deležen bolj ali manj negativnih kritik, ki so ga odpravile kot slabo kopijo Tarantinovih krimičev, občinstvo pa ga je popolnoma spregledalo. Film sledi nekdanjem kriminalcu Jimmyju, ki se sedaj preživlja kot direktor podjetja, ki snema video oporoke na smrt bolnih ljudi. Nekega dne ga na svoj dom pokliče njegov nekdanji šef, vplivni gangster in mu ponudi visoko vsoto denarja za preprosto nalogo ustrahovanja novega partnerja dekleta, ki je pred tem bilo zaročeno z njegovim problematičnim sinom. Jimmy zbere skupino nekdanjih tovarišev in se odpravi na delo, vendar pa se posel tragično zaključi z dvojnim umorom in jezo gangsterja, ki se odloči za krvavo maščevanje. Things to Do in Denver When You’re Dead si vsekakor ne zasluži negativnega slovesa še enega tarantinovskega klona, kar pa ne pomeni, da je film popoln. Daleč od tega; pestijo ga predvsem nedodelana zgodba z mnogimi slabo pojasnjenimi preobrati, slabo razdelani liki (še najbolj dodelan je Jimmy, ki pa je ironično tudi najmanj zanimiv), nepotrebni romantični vložki ter dejstvo, da se film mnogo prepogosto zanaša na stil kot na vsebino. Navkljub vsem tem napakam pa gre še vedno za povsem spodobno žanrsko zabavo s posrečenim črnim humorjem, odličnimi igralskimi predstavami ter zadovoljivim živahnim tempom, ob kateremu gledalcu ni nikoli preveč dolgčas. Things to Do in Denver When You’re Dead tako res vedno tiči v senci Tarantinovih krvavih klasik, vendar pa premore dovolj energije, humorja in napetosti, da je vreden vsaj enkratnega ogleda.

Apocalypto je bil zadnji režijski podvig avstralskega igralca Mela Gibsona, preden se je ta zaradi škandala s širjenjem rasističnih in antisemitskih izjav pod vplivom alkohola moral za dobro deseletje umakniti iz soja zvezdniških žarometov in tako postal najbolj nezaželjena osebnost v Hollywoodu. Kar je velika škoda, saj pričujoči film predstavlja njegov vrhunec kariere, ki po epskosti in provokativnosti gladko preseže tudi njegovo slavljeno zgodovinsko dramo Braveheart. Film nazorno predstavi zadnje dneve “raja” majevskih plemen na Jukatanu v Mehiki tik pred prihodom španskih kolonialistov, v ospredje pa postavi mladega bojevnika Juguarjevo šapo, ki skuša ubežati krempljem divjakov in se vrniti k svoji visoko noseči ženi in otroku. Apocalypto je film, ki že od uvodnega kadra naprej daje vedeti, da ne vstopamo v idilični svet starodavkih srednjeameriških plemen in da nas čaka brutalna pustolovščina z obilico krvi in zlomljenih kosti. Gibson tako venomer ustvarja močan kontrast med neokrnjeno naravo in nasilnim dogajanjem, hkrati pa uspe portretirati vsakdanjik srednjeameriških plemen brez pretirane sentimentalnosti ali demoniziranja. O osrednji motiv filma je postopen propad stare civilizacije, ki sicer ohranja načelo povezane skupnosti, hkrati pa je podvržena primitivnim ritualom, verski blaznosti in celo genocidnemu uničevanju sovražnih plemen. Seveda je bil film močno kritiziran zaradi zgodovinskih netočnosti, še bolj pa je razburil raziskovalce majevske civilizacije, saj Gibson to prikaže v precej primitivni in sadistični obliki, kar pa je stvar debate. Dejstvo je, da so tudi stare kulture izvajale običaje, ki so iz današnjega stališča moralno sporni in celo primitivni, film pa s svojim pristopom ne žali starih kultur, ampak se zgolj izogiba pretiranemu sentimentalizmu. In če spregledamo te “napake”, je Apocalytpo še vedno izvrstna in kot strupa napeta pustolovščina z prepričljivi igro popolnih naturščikov, srhljivo realističnimi akcijskimi prizori in živahnim dogajanjem. Nedvomno najboljši Gibsonov film doslej.