Reservoir Dogs, celovečerni prvenec legendarnega cinefila Quentina Tarantina, vsaj po okvirnem zapletu močno spominja na klasični roparski film; šest popolnih neznancev, ki se poznajo zgolj po “barvnih” vzdevkih (Rjavi, Beli, Oranžni, Modri, Blond in Vijolični), je najetih za rop draguljarne, ki pa se sfiži, ko se na prizorišču nenadoma pojavi policija. Šesterica se znajde na paničnem begu in se zateče na dogovorjeno zbirno mesto, zapuščeno skladišče, kjer hitro postane jasno, da se med roparji nahaja policijski ovaduh. S to uganko se pred gledalcem začne odvijati po rašomonsko zamotana zgodba o prevarah, lažeh, morali in časti, ki naj bi vladala tudi med kriminalci. Reservoir Dogs je eden od najbolj impresivnih in popolnih režijskih prvencev vseh časov, ki že v uvodnih minutah, kjer Tarantino v stranski vlogi enega od roparjev razlaga skrite pomene Madonnine pesmi Like A Virgin, gledalcem pokaže, da bodo priča nečemu prav posebnemu. In res; kar sledi, je dobri uro in pol dolg koktejl briljantno spisanih in danes že ponarodelih dialogov, ostrega črnega humorja, odličnega izbora glasbe, duhovitih popkulturnih referenc ter suspenza, kjer seveda ne manja grotesknega nasilja. Tarantinu je v ogromno pomoč tudi za prvenec občudovanja vredna igralska zasedba, ki jo sestavljajo sami težkokategorniki; od veteranov kot sta Harvey Keitel in Lawrence Tierney do vzpenjajočih mladih zvezdnikov kot so Steve Buscemi, Tim Roth in seveda nepozabni Michael Madsen v vlogi sadističnega gospoda Blonda. Seveda pa film ne bi pristal v kolektivni zavesti filmske kulture brez izvrstne glasbe ter tudi stiliziranega nasilja, kjer tudi Madsenovo srhljivo rezanje ušesa ob spremljali zimzelenčka Stuck in the Middle With You izpade nepogrešljivo. Reservoir Dogs je inovativen, drzen, nasilen in inteligenten triler, ki se brez kančka dvoma uvršča med najboljše filme 90. let.