Joe Dante je eden od najbolj podcenjenih filmskih ustvarjalcev, ki kljub talentu nikoli niso uspeli doseči gromozanskega uspeha, kot si ga zasluži. Najbolj močan argument, ki govori v prid temu mnenju, je verjetno njegov najboljši film v karieri in obenem tudi eden najboljših alternativnih božičnih filmov vseh časov, Gremlins. Mešanica odbite komedije in diabolične grozljivke je zgodba o Mogwaiju, prikupnem kosmatem stvorčku Gizmu, ki ne sme priti v stik z vodo in dnevno svetlobo, prav tako pa se ga ne sme hraniti po polnoči. Ker pa pravila dobesedno padejo v vodo, Gizmo izleže skupinico njemu podobnih stvorčkov, ki pa se spremenijo v pošastne gremline. In ker se zgodba dogaja v času božiča, je kakopak razumljivo, da se pošasti podajo na uničevalski pohod in božičnim družinskim vrednotam pokažejo sredinca. Gremlins je čisti filmski presežek, ker se igra z elementi božične družinske komedije, v katero vnese presenetljivo veliko strašljivih, nasilnih in tudi ogabnih trenutkov, kar pa je več kot dobrodošla alternativa pocukranim prazničnim filmom s popolnimi liki in srečnim koncem. Pa vendar brez skrbi; film se ne jemlje preveč resno in je še vedno napolnjen z rahlo morbidnim, toda odbitim humorjem, ob katerem se bo gledalec večkrat pošteno nasmejal, pa četudi se v normalnih okoliščinah temu ne bi smel. Gremlini namreč po mestu zganjajo okrutna in celo obcesna dejanja, a je humor tisti, ki gledalca nagovarja, naj celotno stvar ne jemlje tako resno in se prepusti nekoliko drugačni božični zabavi. Gremlins je upravičeno ena od klasik in definicija popolnega sožitja med grozljivko in komedijo.

Nadaljevanj filmskih uspešnic se upravičeno drži sloves, da so le bleda scena predhodnika, ki temu ne sežejo niti do kolen, vendar pa obstajajo redke izjeme, ki ne zgolj dosežejo raven izvirne izkušnje, ampak jo celo presežejo. Aliens je direktno nadaljevanje kultne grozljivke v vesolju Alien, kjer se poročnica Ripley po 57 letih hibernacije vrne na zdaj naseljen planet in se s skupino trdoživih vojaških komandosov ponovno sooči z vesoljsko pošastjo, pri tem pa mora prebuditi svoj materinski nagon in rešiti življenje deklici, ki je preživela masaker na planetu. Film je režiral James Cameron, ki upravičeno velja za mojstra filmske akcije, saj skoraj vedno uspe najti pravo ravnotežje med zabavo, akcijo in pristno človeško dramo, ki tokrat pride do izraza pri glavni junakinji, ki ni več zgolj herojska ikona, ampak mater, ki skuša preboleti smrt svoje hčerke in materinsko praznino nadomestiti s čuvanjem deklice, katera edina pozna pot iz planeta, ki dogajanju odšteva minute kot tempirana bomba. Vse to je zgovoren dokaz, da franšiza Alien že od nekdaj deluje bolje kot direktna akcija, ne pa grozljivka, saj ravno zaradi hitrega tempa, visoke napetosti in nepredvidljivih zapletov gledalca drži prikovanega na kavč vse do odjavne špice. Izvrstno nadaljevanje že tako izvrstnega filma.