Marko Šantić se je v zadnjem desetletju uveljavil kot domači režiser, ki se ne boji dotikati občutljivih družbenih problematik; nenazadnje je leta 2018 navdušil z izvrstno družinsko dramo Skupaj, ki je zaenkrat edini slovenski celovečerni film, ki se neposredno dotika žal močno zlorabljene teme posvojitve otrok s strani istospolnih parov. Na podobno oster način se Šantić v svojem novem celovečercu Zbudi me loteva ksenofobije, ki se prenaša iz roda v rod ter nepremičnih zidov, ki jih je zahodni svet zgradil okoli sebe ob izbruhu begunske krize. Film je zgrajen kot intimna drama o Roku (Jure Henigman), ki doživi hudo nesrečo, zaradi katere pade v nezavest in izgubi spomin. Njegovo dekle mu je popolna tujka, prav tako pa tudi njuno domovanje, nikomur pa ni jasno, kdaj – če sploh – se bo Roku spomin docela povrnil. V želji, da bi ponovno sestavil koščke svojega življenja, se vrne v domači kraj in naveže stik z odtujeno mamo (Nataša Barbara Gračner) in mlajšim bratom (Timon Šturbej) in postopoma spozna, da je nekdanji član tolpe huliganov, ki je morebiti celo odgovorna za njegovo nesrečo. Zbudi me bi lahko sporočilno povezali s filmsko klasiko American History X, saj imamo znova opravka s posameznikom, katerega pretekla dejanja nosijo tragične posledice za sedanjost in prihodnost, še posebej, ker je svet, pred katerim glavni junak beži, na stežaj odprt članom njegove družine. Šantić z zanašanjem na temačno atmosfero, odlično vzdušno glasbo ter potrpežljiv tempo ustvari intimno in srhljivo realistično razglednico mesta, kjer se posamezniki v boju z brezizhodnostjo, pomanjkanje perspektive in jezo zatekajo k radikalnosti in nasilju, na koncu pa težo dejanj nosi vsa okolica. Surovo in emocionalno zgodbo poganjajo tudi odlični igralci, še posebej stoični Henigman, ki znova dokaže, da je eno od velikih imen domačega filma. Kot je bilo že omenjeno, je tempo filma počasen in zato od gledalca zahteva veliko potrpežljivosti, še posebej v nekoliko razvlečeni prvi tretjini, marsikoga pa bo zmotil tudi konec, ki po tako počasni gradnji dogajanja pripelje v slepo ulico in pusti ogromno stvari odprtih. Zbudi me je navkljub zdrsom srhljivo aktualen film, ki preko osebne zgodbe nastavi ogledalo slovenski družbi.

Posneti film po kultnem romanu Vampir z Gorjancev pisatelja Mateta Dolenca, kombinaciji pustolovskega romana, grozljivke in satire, je vsekakor ambiciozen podvig, še posebej zato, ker je literarna predloga izredno kompleksna, večplastna in na več mestih napolnjena z elementi, ki se na veliko platno preprosto ne dajo preslikati. Navkljub temu se zdi, da bi filmska adaptacija romana lahko padla na plodna tla, če bi se te lotil izkušen režiser in eden od od teh je vsekakor Vinci Vogue Anžlovar. Večni filmski odpadnik, ki je v času kreativnega mrtvila na področju slovenskega filma domačemu občinstvu predstavil žanrski film in postregel z dokaj solidnimi rezultati, je dovolj samozavesten, drzen in nonšalanten, da bi lahko pograbil Dolenčev roman in mu s filmskim jezikom vnesel novo življenje, hkrati pa literarno mojstrovino predstavil novi generaciji bralcev. Zato je toliko večja škoda, da je filmska priredba Vampirja z Gorjancev mala katastrofa; vsebinsko zbegana, katastrofalno odigrana in povsem nevzdušna izguba časa, katere pomen najverjetneje ne bo jasen niti najbolj zagrizenim oboževalcem knjige. Obstaja možnost, da je za slab rezultat kriv skromen proračun, kar se najbolj pozna po zelo osnovnošolsko izdelanih posebnih učinkih, toda pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za slabo spisan scenarij, pomanjkanje vzdušne atmosfere in lesene igralske predstave, kjer je popolnoma vsak igralec napačna izbira. Sebastian Cavazza v glavni vlogi ne bi mogel delovati bolj generično in nezainteresirano, medtem ko prvorazredni igralski asi Jonas Žnidaršič, Pavle Ravnohrib, Vlado Novak in Janez Hočevar ne pustijo kaj boljšega vtisa. Anžlovarjev film je brez fokusa, rdeče niti in z vsebinskega vidika na ravni osnovnošolske gledališke predstave, ki se sploh ne zaveda tistega, kar je Dolenčev roman naredilo tako posebnega in večnega. Ostanite pri knjigi in pozabite na obstoj tega skropucala.