Zasavsko društvo ljubiteljev filma FUD Loke Studio, ki deluje že dobro desetletje, se je letos lokalnemu občinstvu predstavilo z najnovejšim celovečernim filmom Pozdrav iz Krvavih Revirjev. Gre za prvo zasavsko kriminalko, zabeljeno s pristnim “knapovskim” humorjem in barvito igralsko zasedbo, v kateri med drugim nastopa tudi veliko znanih Zasavčanov, celo župana občin Trbovlje in Zagorje ob Savi. Zgodba filma ni pretirano kompleksna; v Zasavju se zgodi niz okrutnih umorov, katere morata razrešiti ambiciozni in ošabni policijski inšpektor iz Ljubljane in lokalni policist z lastnim razumevanjem črk zakona. Film je zamišljen kot “buddy-buddy” komedija, katere humor po pričakovanjih temelji na izpostavljanju osebnostnih razlik med glavnima junakoma, veliko šal pa je zastavljenih na tak način, da jih bodo najbolj razumeli predvsem Zasavci. Film si s tem resda postavi nekaj omejitev, še posebej pri gledalcih izven regije, toda hkrati je na srečo  moč najti dovolj “univerzalnih” šal, ki bodo nasmejale širše občinstvo. Zgodba filma je spodobno razvita z nekaj nepričakovanimi zasuki, liki pa so ravno prav karikaturni, da ne izpadejo preveč nadležno. Izdelku bi lahko očital nekaj tehničnih napak, dolžino in prgišče slabo izpeljanih šal, vendar pa je v okviru neodvisne produkcije zelo soliden, tekoč in predvsem gledljiv. Neškodljivo razvedrilo.

V prvi letih slovenske osamosvojitve je imel domači film ogromno težav pri navezovanju stika s širšo publiko, kar je bila delno krivda neizkušenih filmarjev, katerih ambicije se pogosto niso uspele kosati s potencialom, ki ga je ponujal dotični medij. To nerodnost sta v 90. letih uspela preseči Vinci Vogue Anžlovar s komičnim filmom ceste Babica gre na jug, še bolj uspešen pa je bil Andrej Košak s svojim celovečernim prvencem, urbano punk dramo Outsider, ki je privabila v kina več kot 90 tisoč gledalcev, kar je bil za tiste čase impresiven dosežek. Uspeh filma sicer ni presenetljiv; Košak je namreč ustvaril izredno komunikativen, gledljiv, iskren, duhovit in čustven portret generacije jugoslovanskih punkerjev, ki je tedaj že pustila za seboj uporniška leta, hkrati pa je bila še vedno dovolj nostalgična, da spominov iz neobremenjene mladosti ni tako hitro pozabila. Outsider je sicer mnogo več kot zgolj zgodba o punku na slovenskih tleh konec 70. let; v prvi vrsti je bridka pripoved o težavnem odraščanju bosanskega priseljenca Seada (izvrstni Davor Janjič), ki se tik pred maturo s svojo mamo in avtoritativnim očetom, sicer oficirjem JLA, preseli v Ljubljano, kjer se spoprijatelji z barabinskim punkerjem Kaduncom (Uroš Potočnik), hkrati pa se zaljubi v sošolko Metko (Nina Ivanič). Glavna odlika filma Outsider je njegovo premeteno vlečenje vzporednic med Seadovo osebno zgodbo in zgodovinskim trenutkom, saj je dogajanje umeščeno v politično napeto leto 1980, ko je jugoslovanski glavar Tito na smrtni postelji, usoda mnogih držav – med drugim tudi Slovenije – pa izredno negotova. Košak z obrtniško spretnostjo, komercialno všečnostjo in zgodovinsko avtentičnostjo zaigra na gledalčeve strune, pri tem pa mu seveda priskočijo na pomoč tudi fenomenalna igralska zasedba, odlična glasba ter ravno pravšnja mera humorja in drame. Outsider je film, ki je gledalcem povrnil vero v slovenski film in to popolnoma upravičeno.