Noč ima svojo moč, pravijo. In res; nočne ure umirijo podivjan tempo našega vsakdana, njihova počasnost ter potrpežljivo čakanje jutra pa človeku omogočajo, da se za nekaj ur prepusti tišini in znotraj nje najde odgovore na številna vprašanja, ki ga mučijo. To na lastni koži doživita tudi glavna junaka romantične drame Stay The Night, ki se sprva odvija kot tipična hallmarkovska romanca; Grace je sramežljiva uslužbenka na kadrovskem oddelku, ki se ji izmuzne priložnost za napredovanje, medtem ko je Carter profesionalni igralec hokeja, katerega nekdaj uspešna kariera je zašla v slepo ulico, ko mora v velikem mestu čakati na odločitev kluba, ki ga želi poslati igrati med “drugoligaše”. Dvojica naključno trči drug ob drugega na zabavi in se hitro znajde v postelji, toda ko Grace prizna, da je še nedolžna, se večer načrtovane strasti spremeni v dolg sprehod skozi nočne bare, javno drsališče in vožnje s taksiji. Stay The Night po zapletu močno spominja na Linklaterjevo kultno romanco Before Sunrise in ji hkrati tudi močno dolguje lasten obstoj, toda bilo bi krivično reči, da je pričujoči film nesramna kopija. Ravno nasprotno; gre za dobro odigrano, elegantno in celo za tiste, ki ne obožujejo romanc, več kot primerno moderno dramo, ki se loteva večnih tematik, prisotnih predvsem v današnjem času; osamljenost, strah pred neuspehom ter uživanje življenja zunaj svojega milnega mehurčka ugodja in varnosti. Eden od glavnih razlogov, da film funkcionira, sta predvsem izredno simpatična in življenjska glavna lika ter njuna močna kemija, ki pride do izraza tako z dotiki kot tudi dialogi, v katerih sprva drug drugega analizirata, kasneje pa ugotovita, da strmita v zrcalni sliki. Stay The Night je čudovit poklon miru in tišini nočnega življenja in film, ki nas za slabo uro in pol s svojim nepretenzionim, preprostim in očarljivim duhom uspe spraviti v dobro voljo.

Kaj se zgodi, ko se kolesje navidez srečnega zakona nenadoma ustavi in se je potrebno soočiti z lekcijami iz krute resničnosti? To vprašanje gledalcu zastavi romantična drama The Wheel, ki predstavi zgodbo mladih zakoncev Albee in Walkerja, ki se po osmih letih skupnega življenja znajdeta na razpotju; ona bi rada končala razmerje, on pa predlaga, da ga poskušata rešiti z izletom v kočo sredi gozda, kjer si bosta s pomočjo knjige za pomoč parom v stiski zastavljala vprašanja, ki temeljijo na brutalni iskrenosti. V reševanje njune potapljajoče se ladje se vplete še nekoliko starejši par, ki pa je tik pred poroko, vendar ob pogledu na sprta zakonca tudi sama začne dvomiti v pravilnost svojih odločitev. Okvirni zaplet spominja na obratno različico klasike Who’s Afraid of Virginia Woolf, vendar pa je The Wheel v svoji obravnavi težavnih odnosov precej bolj poetičen in oprostljiv, še posebej do glavnih junakov, ki ju z ravno pravšnjo mero očarljivosti in pristnosti odigrata Amber Midthunder in Taylor Gray. Režiser in scenarist Steve Pink tako ustvari film, ki je zelo blizu življenja in včasih boleče zareže v rane vsakega propadlega razmerja, vendar s čudovitimi panoramskimi posnetki neokrnjene narave, toplim humorjem in občasno hudomušnimi dialogi v zgodbo vnaša veliko optimizma in upanja za srečen razplet zgodbe, ki se odvija pred gledalčevimi očmi. Navkljub temu pa The Wheel ni film, ki se zadovolji s preprostimi in naivnimi rešitvami konfliktov in ostaja zasidran v resničnosti, katera sporoča, da v življenju včasih ni dobrih in slabih ljudi, ampak zgolj posamezniki, ki se trudijo držati pokonci in iskati srečo, vendar slednje včasih – ne glede na trud in močno voljo – ne najdejo. In tedaj se je treba okleniti boleče odločitve, ki nas bo hkrati prizadela kot tudi osvobodila. The Wheel je minimalistična, vendar zrela in očarljiva romantična drama, ob katerih se bo marsikateri gledalec vprašal, če je srečen in kaj lahko za srečo stori sam.