Zadnja leta je Spike Lee, eden najbolj vplivnih temnopoltih filmarjev vseh časov, po mnogih kiksih znova pridobil na zagonu in predvsem jezi, ki ga je konec 80. in v začetku 90. let izstrelila med zvezde. Z vojnim epom Da 5 Bloods se Lee dotika zanimive in žal pogosto zamolčane problematike eksistencialnega in čustvenega položaja črnskih veteranov vojne v Vietnamu, ki že sama po sebi predstavlja eno od gnojnih ran moderne ameriške zgodovine, da o dolgoletnih travmah tistih, ki so naivno služili domovini, niti ne govorimo. V filmu spremljamo skupino petih prijateljev, ki so v Vietnamu skupaj služili vojsko in postali t.i. “krvava” bratovščina, na stara leta pa se vrnejo nazaj v džunglo, da bi odkopali ostanke njihovega padlega brata in tudi velikansko količino zlata, ki so ga skrili pred oblastmi. Velja opozoriti, da Da 5 Bloods ni toliko vojni film, ampak bolj film o ljudeh, katere vojna ni nikoli zapustila, zato se zdi smiselno, da se vrnejo v Vietnam in simbolično obračunajo s svojo preteklostjo. Kot je moč pričakovati, Lee na več mestih v svojem značilnem udarnem slogu obračuna z aroganco in hinavščino ameriške politike, ki vzgaja mačehovski odnos do temnopoltih državljanov in brezsramno promovira rasizem ter nasilje. Na srečo film ni preveč političen in se povečino osredotoča na itimno zgodbo skupine prijateljev, ki so se na nekdanjem bojišču znova prisiljeno soočiti ne zgolj z razsežnostnimi sistemskega nasilja, ampak tudi z lastnimi problemi kot so pohlep, odtujenost ter beg pred umazano resnico. Igralske predstave so odlične, toda to je film, v katerem zasije predvsem Delroy Lindo v vlogi travmatiziranega vojnega veterana, ki beži pred samim seboj in je skoraj v vsakem prizoru na robu popolnega živčnega kolapsa. Film pa ima kljub temu nekaj napak, ki pa so se Leejeve izdelke že “pričakovani”; je močno razvlečen (še posebej v drugi polovici), včasih se ne more odločiti, če bi bil vojna moralka ali akcijski triler, Leejevi politični komentarji pa so pogosto precej nesubtilni in pridigarski. Da 5 Blood tako ne spada med Leejeve filmske vrhunce in bi znal koga dolgočasiti, še posebej tiste, ki pričakujejo čistokrvni vojni spektakel. Je pa sigurno eden njegovih boljših izdelkov v zadnjem desetletju.

Kaj se zgodi, ko moči združita eden od najbolj unikatnih in drznih filmskih umetnikov ter eden od najpomembnejših igralskih kameleonov vseh časov? Rezultat je film There Will Be Blood, epska zgodovinska drama, ki predstavlja sodelovanje med režiserjem Paulom Thomasom Andersonom in legendarnim Daniel Day-Lewisom. Glede na to, da oba veljata za zelo izbirčni osebi, ki se lotevata zgolj tistih projektov, v katere popolnoma verjameta, so bila pričakovanja pred izidom filmom kakopak astronomsko visoka. Film, ki delno temelji na romanu Upton Sinclaira, prikazuje življenje garaškega iskalca srebra Daniela Plainviewa, ki se med letoma 1898 in 1927 povzpne med največje naftne magnate v Kaliforniji. A sočasno z uspehom se pričakovano začnejo kazati temačne plati njegove osebnosti; Daniel postane skorajda karikatura požrešnega kapitalista, ki je obseden z dobičkom, odkrito priznava, da sovraži ljudi in ga sram izrabiti lastno družino za dosego kariernih ciljev. There Will Be Blood se posveča tematiki, ki je v bistvu stara kot samo človeštvo; pohlep in njegov vpliv na posameznika, ki se iz dobrega človeka spremeni v brezčutnega in egoističnega sociopata. Kar se sliši kot prežvečen zaplet, uspe Anderson zapakirati v enigmatično in (v dobrem smislu) pretenciozno umetniško stvaritev, ki je hkrati tudi natančna, iskrena in brutalna psihološka študija modernega kapitalista, pri vsem pa je še najbolj fascinantno to, da Plainview navkljub odvratnosti venomer ostaja zanimiv lik. Za ta rezultat se je kakopak treba zahvaliti izvrstnemu scenariju ter virtuozni režiji, za presežek pa poskrbijo tudi potrpežljivo počasen tempo, čudovita in razkošna fotografija, čudaška glasba ter kakopak fenomenalne igralske predstave, še posebej Day-Lewisa, ki znova dokaže, da je mojster metodološke igre, nič slabši pa ni Paul Dano v vlogi šarlatanskega pridigarja, ki skuša Plainviewu nastaviti moralno ogledalo. There Will Be Blood je brez kančka dvoma eden najboljših filmov 21. stoletja, ki ga gledalec zlepa ne pozabi.