Hell or High Water nadaljuje tradicijo sodobnega westerna, ki si izposodi veliko elementov klasičnih predstavnikov omenjenega žanra, vendar te začini z močno aktualno družbenokritično noto. V filmu spremljamo dva osebnostno različna brata, impulzivnega Tannerja (Ben Foster) in umirjenega ločenca Tobya (Chris Pine) ki v želji, da bi ohranila lastništvo nad rančem njune pokojne matere, kreneta na roparski pohod in pri tem zbudita pozornost ne samo lokalne oblasti, ampak tudi ostarelega rangerja (Jeff Bridges). Prva polovica mine v precej počasnem tempu, saj se zgodba osredotoča na razvoj likov in njihovih usod, hkrati pa izpostavi že omenjeno družbenokritično noto o tem, da so zlikovce na divjem zahodu zamenjale gigatnske korporacije in banke, ki se okoriščajo s prihranki svojih strank. In ker glavna “anti-heroja” svoje delo opravljata iz višjih, bolj plemenitih razlogov, sta karakterno zelo zanimiva ter ju je pravo veselje spremljati na njuni poti do cilja, še posebej zaradi izvrstnih predstav tako Fosterja in še posebej Pina, ki je dokazal, da ni več zgolj lep obraz, ampak izredno talentiran igralec. Zgodbo pa pokonci drži tudi Bridges, ki s svojim nastopom umirjenega šerifa predstavlja protipol nesmiselnemu nasilju in pohlepu, ki zastruplja svet okoli njega. Druga polovica sicer postane bolj akcijska in postreže z ogromno razburljivimi prizori, toda ti nikoli ne zasenčijo močne vsebine. Čeprav film po stilu in spororčilnosti nekoliko spominja na klasiko No Country for Old Men, vseeno uspe ohraniti lastno identiteto in dostaviti enega boljših predstavnikov sedme umetnosti letos.

Brata Joel in Ethan Coen sta leta 2007 za seboj pustila že ogromno filmskih mojstrovin kot so Miller’s Crossing, Barton Fink, Fargo in The Big Lebowski, so bile te generalke za njun najboljši film v karieri, elegični western No Country for Old Men, posnet po istoimenskem romanu literarnega posebneža Cormaca McCartyja. Film, ki je sicer precej zvesta adaptacija knjige, postreže z zapletom, ki jih ponavadni srečujemo v drugorazrednih trilerjev, namenjenih za DVD tržišče; upokojeni vietnamski veteran Llywelyn Moss (Josh Brolin) med lovom na meji z Mehiko naleti na prizorišče krvavega pokola med preprodajalci mamil in odtuji kovček z dvema milijonoma dolarjev. S tem nepremišljenim dejanjem si na glavo nakoplje najetega morilca Chigurha (diabolični Javier Bardem v svoji življenjski vlogi), ki se mora dokopati do ukradenega kovčka, za seboj pa pušča goro trupel nedolžnih ljudi, pokol pa skuša preprečiti utrujeni šerif Ed Tom Bell (Tommy Lee Jones), ki je obtičal med starim in novim svetom, med tradicionalnimi pravili zakona in nesmiselnim, absurdnim nasiljem. No Country for Old Men predstavlja drastičen odmik od pripovednega stila, katerega smo vajeni ob bratov Coen; pričujoči film se namreč osredotoča na vzpostavljanje temačne atmosfere in kot struna napetega (in mojstrskega) suspenza, ki se lahko brez težav kosa s podvigi klasikov tipa Alfred Hitchcock, filmu pa sta v veliko pomoč tudi presunljiva igralska zasedba ter fenomenalni kriptični dialogi, polni teoloških razmišljanj in pesimističnega eksistencializma. Da je bil pričujoči izdelek nagrajen z Oskarjem za najboljši film, je po svoje predstavljalo presenečenje, saj Oskarji le redko posvečajo pozornost tako temačnim in nasilnim zgodbam, kjer ni prostora za nikogar. Ne za starce, ne za upanje. Je pa vsaj prostor za to brezčasno mojstrovino.