Večni danski provokator Nicolas Winding Refn je filmar, ki z enako mero samozavesti kot tudi arogance uteleša prepričanje vzemi ali pusti, pa naj bo tu govora o njegovih filmih ali televizijskih serijah, s katerimi si je krajšal čas med desetletje dolgim odmorom od snemanja celovečercev. Njegovi izdelki vedno dostavijo prav posebno gledalsko izkušnjo, ki pa zna biti za marsikogar preveč frustrirajoča in pretenciozna in Her Private Hell pri tem ne predstavlja nobene izjeme. Mešanica psihološke grozljivke, neo-noir trilerja in ZF distopije je postavljena v neimenovano metropolo, ki je zavita v skrivnostno meglo in spremlja igralko Elle (Sophie Thatcher), ki se preživlja z igranjem v cenenih eksplotacijskih filmih in odrašča v toksičnem družinskem okolju; njen oče je namreč filmski vplivnež, ki rad spi z mnogo mlajšimi dekleti in je celo poročen z Dominique, ki je njena nekdanja najboljša prijateljica. Sočasno z Ellino zgodbo smo gledalci priča moreči odisejadi ameriškega vojaka, ki tava po meglenih ulicah metropole in išče svojo pogrešano hčerko, ki naj bi bila ugrabljena in odpeljana v “Pekel”. Her Private Hell je film, namenjen izključno Refnovim najbolj gorečim oboževalcem, saj ta tudi tokrat ne pristaja na kompromise in dostavi vizualno in zvočno razkošno, vendar pa vsebinsko sila enigmatično in pogosto frustrirajočo tragedijo, katere ni potrebno razumeti, ampak prej izkusiti. Kot je moč pričakovati, je film s tehničnega vidika mojstrovina, saj Refn znova postreže z razkošno kostumografijo in scenografijo, izpiljeno neo-noir atmosfero in čudovito glasbo, med aduti pa je še potrebno omeniti fenomenalno Thatcherjevo v verjetno svoji najboljši igralski predstavi v karieri. In omenjene prednosti so dovolj, da bodo Refnovi oboževalci cenili njegovo provokativno umetniško vizijo, ki se ne sramuje groteskne erotike, ekscesnega nasilja in hladnosti. Kaj pa ostali? Če se želite seznaniti z Refnovo filmografijo, bi Her Private Hell moral biti čisto na dnu izbire, saj gre za film, ki v prvi vrsti utrdi njegovo pozicijo filmarja, ki mnoge navdušuje, druge pa spravlja ob živce. Če je za njegovo kariero to dobro ali slabo, pa je seveda stvar debate.
