Opozorilo gledalcem; filmi, ki so mišljeni kot predelave fosilnih serij iz 70. in 80. let, so skoraj vedno zagotovilo za nekaj, kar bo pristalo na mnogih lestvicah najslabših filmov leta. Fantasy Island, remake istoimenske nanizanke iz leta 1977, ki izvorno fantazijsko pustolovščino spremeni v grozljivko o preživetju, je točno takšne vrste film. Zgodba o obiskovalcih rajskega otoka, ki vsakomur omogoča obuditev njegove najglobje sanjske fantazije, se sicer poigrava z zanimivim moralnim vprašanjem na temo posameznikove ujetosti v večno hrepenenje po boljšem življenju, ki se sčasoma spremeni v najhujšo nočno moro. Ironično je jetnik teh fantazij tudi sam film Fantasy Island, ki si želi biti hkrati zabaven, inteligenten, moralno kompleksen in katarzičen, vendar ni na koncu nič od tega. Da bi dosegel ta cilj, bi potreboval praktično vse, kar film dela dober; zanimivo in smiselno zgodbo, všečne like, napeto dogajanje in vznemirljivo akcijo. Žal pričujoči izdelek ne premore ničesar od naštetega; liki so poleg površinske osebnosti bodisi dolgočasni ali zoprni, humor izredno otročji in nepotrebno vulgaren, suspenz praktično neobstoječ, akcija monotona in zgodba polna lukenj in zasukov, da se je vredno vprašati, če so ustvarjalci filma preprosto napisali deset medsebojno različnih scenarijev in jih potem zmetali skupaj v upanju, da bodo sami od sebe ustvarili neko smiselno celoto. Fantasy Island je tako film o nevarnih fantazijah in verjetno ena najnevarnejših je ta, da je nekdo ob pogledu na to skropucalo pomislil, da je vredno obstoja.
