The Dig (2018)

Rating: 7.5 out of 10.

Eden od glavnih čarov irskih filmov je ta, da ti vedno ohranjajo precej robat občutek za socialni realizem in da se ne predajajo pretirani hollywoodski sentimentalnosti, patetiki in poenostavljenim razrešitvam konfliktov. Zato ni niti malo presenetljivo, da takšnega filma, kot je The Dig, čezlužniki ne bi nikoli zmogli posneti. Glavni (anti)junak zgodbe je Callahan, ki se po prestajanju 15 – letne zaporne kazni zaradi umora, vrne v rodni kraj, ki pa je obtičal v senci njegovega zločina. Še več; zemlja okoli njegove hiše je popolnoma razkopana, saj oče in sestra umorjenega dekleta še vedno iščeta kraj, kjer naj bi bilo to zakopano. The Dig je pristni irski podeželski noir triler, kjer mora glavni junak z zelo slabim spominom na dogodke usodne noči umora (predvsem zaradi obilice popitega alkohola) sestaviti realno sliko dogajanja in morebiti oprati svojo krivdo, ob tem pa se mora še soočiti s tistimi, katere je najbolj prizadel. Film po vizualni plati in ozračju ni pretirano poetičen, ampak toliko bolj umazan, surov in obarvan s fatalističnim vzdušjem, medtem ko se glavni junaki v prvi vrsti soočajo z lastnimi osebnostnimi travmami, ki bi jim pomagale razčistiti preteklosti in jih popeljati v prihodnost. Ta izrazito mračen ton bo nekatere gledalce odvrnil, a po drugi strani je jasno, da pri Ircih ni prostora za pocukranost in enostavne rešitve težav. Odlična naturalistična igra, pristno mračno vzdušje, dobro izoblikovani liki ter nekaj čustvenih trenutkov poskrbijo za to, da film nikoli ne postane dolgočasen ali generičen, se pa zna zgoditi, da bo končni razplet koga zmotil, še posebej zaradi nekaterih nepojasnjenih zaključkov. Kljub napakam in vprašljivim sklepom pa je The Dig dober primer irskega umazanega filma.

Carl Frode Tiller: Reber

Norveški zgodovinar, glasbenik in pisec Carl Frode Tiller (1970) je na literarno sceno prodrl leta 2001 s provokativnim in misterioznim romanom Reber. Navkljub temu, da gre za prvenec in da pisatelji v večini primerov na začetku svoje ustvarjalne poti še iščejo svoj slog, se zdi, da je Tiller to oviro presenetljivo uspešno opravil že v prvem poskusu. Reber je namreč roman, ki ga je nemogoče žanrsko opredeliti ali primerjati s slogom kateregakoli drugega pisca. Zgodba romana je minimalistična; v prvem delu, nekakšnem epilogu s s perspektive tretjeosebnega pripovedovalca spremljamo težak vsakdanjik možakarja v srednjih letih, ki mu življenje ni ravno naklonjeno; poročen je z morbidno obilno žensko, ki je odvisna od hrane in televizije, prav tako pa ima hude težave z enim od svojih lenih, nasilnih in neodgovornih sinov. Tiller v epilogu vzpostavi precej “klišejski” portret možakarja, ki se utaplja v vsakdanjem dolgočasju in skuša odgnati občutke praznine z alkoholom.

A v nadaljevanju romana se izkaže, da je glavni junak nekdo drug; govora je namreč o njegovem že omenjenem neodgovornem in nasilnem sinu, ki se na začetku svoje sila shizofrene pripovedi nahaja v psihiatrični bolnišnici in obuja spomine na svojo mladost. Ta s seboj prinaša vse sestavine socialne bede okolja, v katerem je odrašča; oče alkoholik in nasilnež, lena mater s prekomerno težo, nasilni vrstniki, tragična nesreča deklice, ki v njem prebudi globoke občutke krivde, selitev h krušnim staršem, ki ga po seriji nasilnih epizod vržejo na cesto, majav odnos s svojim očetom, popivanje, bežanje pred policijo, priložnostni seks, rojstvo otroka, trpeča žena, pogosti psihični zlomi itd. Posebnost romana Reber je v tem, da so izpovedi glavnega junaka napisane v enem samem dahu, z redkimi odstavki in nenadnimi preskoki iz enega časovnega obdobja v drugo. Takšen pristop lahko bralcu predstavlja svojevrsten napor, toda Tiller je mojster zmede oz. se v vsebinski zmedi izredno dobro znajde in ves čas ohranja ne zgolj rdečo nit zgodbe, ampak tudi bralčevo zanimanje za iskanje koščkov sestavljanke, ki tvorijo smiselno in pretresljivo celoto.

Kaj pa je ta celota? Kompleksen, iskren in brezkompromisno brutalen psihološki portret mladeniča, ki je produkt slabih družbenih razmer in kot tempirana bomba, ki je tik pred tem, da eksplodira. Tillerjev junak pri bralcu zbuja sočutje, vendar pa pisec hkrati nikoli ne dovoli, da bi karkoli opravičevalo njegova sporna dejanja. Reber je roman, ki ne obsoja, ampak išče razloge za življenjske stranpoti glavnega junaka in takšen pristop je vsekakor bolj koristen kot pa da bi mladeniča, zaprtega v psihiatrični ustanovi, razglasili za psihopata in neodgovornega kriminalca. Reber je študija ne zgolj človeka, ampak tudi njegove vzgoje in okolja, v katerem odrašča. Je perfektni literarni prvenec, katerega ostrine in kompleksnosti zlepa ne boste pozabili.

Rating: 9 out of 5.