O zvitem psihološkem trilerju The Wasp, posnetem po istoimenski gledališki igri britanske dramatičarke Morgan Lloyd Malcom, je najbolje vedeti čim manj. Na najbolj preprost način, ne da bi ob tem razkrili preveč vsebine, bi film opisali kot prikaz vnovičnega srečanja med nekdanjima sošolkama in prijateljicama Heather in Carlo, katerih poti so se tekom njunega težavnega odraščanja iz sprva neznanih razlogov ločile. V dobi odraslosti obema ženskama ni nič bolje; Heather je ujeta v hladen zakon z možem, za katerega sumi, da ji ni zvest, medtem ko je cinična in jeznična Carla mati štirih otrok (in enega na poti) in zaposlena kot blagajničarka. Po več letih odsotnosti se Heather nenadoma odločil kontaktirati Carlo z nenavadno ponudbo, ki bo obema spremenila življenje, vendar se kmalu izkaže, da se za vsem skriva nekaj bistveno bolj srhljivega. The Wasp je enigmatičen triler, ki gledalca ves čas pušča v negotovosti in mu ne razkrije celotnega ozadja dogajanja, kar ustvari kot rezilo noža oster suspenz in neprestano ugibanje, v kateri smer se bo zgodba premaknila. Skoraj vedno se izkaže, da ni nič tako, kot se sprva zdi in ravno to spreobračanje pričakovanj je tisto, kar drži pokonci gledalčevo napetost. Veliko zaslug za to imata tudi glavni igralki Naomie Harris in Natalie Dormer, ki postrežeta z resnično izvrstnima predstavama, v veliko pomoč pa sta jima tudi njuna kompleksna lika z motivi, ki bodo marsikaterega gledalca ujeli popolnoma nepripravljene. Resda film ob vnovičnem ogledu izgubi nekaj ostrine in je na trenutke rahlo predvidljiv, a kot celota gre za kompetentno narejen psihološki triler za odrasle, ki ne bo razočaral nikogar.

Režiser Jon Watts se je zadnja leta širši javnosti zapisal v spomin predvsem po filmih o Marvelovem superheroju Spider-Manu, tokrat pa se po skoraj desetih letih znova predstavlja z avtorskim izdelkom, kriminalno črno komedijo Wolfs. V njej spremljamo en večer v življenju dveh profesionalnih plačancev, ki se naključno znajdeta na istem kraju s podobno nalogo; očistiti sledi prizorišča nenavadne smrti mladeniča, ki se je zgodila v hotelski sobi vplivne okrožne tožilke. In kot pričakovano; kar navzven deluje kot povsem rutinsko opravilo za ljudi, ki se gibljejo v sumljivih krogih, se kmalu spremeni v cel kup odštekanih situacij, kjer osrednja lika kmalu zavohata nekaj sumljivega. Wolfs je film, ki ga poganjata odlični igralski predstavi šarmantnih veteranov Georga Clooneyja in Brada Pitta, pa četudi oba igrata lika, ki smo jih od njiju vajeni; prvi je zadržani nergač, drugi pa sarkastični blefer, s skupnimi močmi pa se gibljeta skozi svet organiziranega kriminala, nasilja, drog in izdaj. Verjetno ni treba poudarjati, kaj je glavna težava pričujočega filma; kakopak ta, da zunaj simpatičnih igralskih predstav Clooneyja in Pitta ne ponudi ravno veliko adutov, ki bi iz filma delali kaj več kot spodobno, vendar obenem strašansko pozabljivo razvedrilo. Tempo filma je sicer živahen in povečini se nikjer ne čuti razvlečenost ali dolgočasje, toda zgodba je precej šablonska in polna žanrskih klišejev, ki med drugim vključujejo tudi (uganili ste!) balkansko mafijo, zmoti pa tudi precej za lase privlečen razplet, ki bi si lahko privoščil biti bolj udaren in zloben, še posebej zato, ker se Watts s šalami močno spogleduje z odvratnostjo črnega humorja. Wolfs ni pod nobenim pogojem slab film, pravzaprav je čisto spodobna mešanica črne komedije in kriminalke, ki deluje kot neobremenjeno razvedrilo za preganjanje dolgčasa. A kaj več od tega nikar ne pričakujte.