Brata Joel in Ethan Coen sta se tekom kariere pogosto poklonila estetiki noir filmov, nenazadnje že v svojem celovečernem prvencu Blood Simple, ki velja za klasiko t.i. neo-noir kriminalke. Podobna spogledovanja je bilo moč zaznati v praktično vsakem njunem filmu, še posebej v Miller’s Crossing, Barton Fink, Fargo in The Big Lebowski. Potem pa je tu še The Man Who Wasn’t There, s katerim se brata Coen vračata h koreninam svojega prvorojenca, četudi z bolj neposredno imitacijo klasičnih črno-belih noir kriminalk o malem človeku, vpletenem v absurden zločin, ki vodi iz ene katastrofe v drugo. Glavni antijunak v retro črno-beli tehniki posnetega krimiča je zdolgočaseni in cinični brivec Ed Crane (Billy Bob Thorton v vlogi, ki mu ne bi mogla biti bolj pisana na kožo), katerega življenje je en sam dolgčas; med verižnim prižiganjem cigaret sanjari o tem, kako bo nekoč odprl lastno čistilnico, hkrati pa je obsojen na hladen zakon z nezadovoljno in odtujeno ženo (Frances MacDormand), za katero sumi, da ga vara z njegovim šefom (James Gandolfini). A njen domnevni skok čez plot se izkaže za dobro finančno priložnost; Ed se odloči izsiljevati svojega šefa za visoko vsoto denarja, kar sčasoma vodi v cel kup nespametnih odločitev, umorov in tragedij. The Man Who Wasn’t There je daleč najbolj noirovsko obarvan film bratov Coen, ki pa je še vedno zaznamovan z njunim edinstvenim smislom za humor ter majhno galerijo ekscentričnih likov, očarljivo mrkimi igralskimi predstavami, dogajanje pa je znova pospremljeno z odlično glasbeno podlago stalnega sodelavca Carterja Burwella. Zgodba dlakocepsko sledi noirovski tradiciji in tako ne postreže z vidnejšimi presenečenji in preobrati, zato je težko govoriti, da film doseže isto raven kot zgoraj omenjene klasike bratov Coen. Zlata sredina bogatega opusa ikoničnih režiserjev.

Knives Out, duhoviti kriminalni misterij Riana Johnsona iz leta 2019, je bil tako kritiški kot komercialni uspeh, četudi film moje malenkosti ni povsem prepričal. Navkljub nekaterim močnim atributom (še posebej zavzeta igra Daniela Craiga v vlogi očarljivega detektiva Benoita Blanca) je film na vsebinski ravni trpel za pomankanjem fokusa, nerodnim vstavljanjem površinskih političnih komentarjev in bogato, vendar kronično neizkoriščeno igralsko zasedbo. Z drugimi besedami; Knives Out ni bil nujno slab film, vendar pa je hkrati puščal ogromno prostora za izboljšave in zdi se, da je Johnson s svojo drugo avanturo detektiva Blanca Glass Onion: A Knives Out Mystery vendarle uspel popraviti številne napake in pripraviti duhovito, nagajivo, prebrisano, eksotično in na trenutke že kar očarljivo absurdno kriminalko stare šole, ki se bolj kot na akcijo zanaša na dialoške obračune med nastopajočimi liki. Blanc se tokrat znajde na majhnem grškem otoku v lasti multimilijonarja in tehnološkega genija Milesa Brona (Edward Norton), ki poleg detektiva povabi še manjšo skupino njegovih najožjih sodelavcev, da bi sodelovali v družabni igri preiskave umora, vendar pa se ta kmalu spremeni v resnični zločin z mnogimi šokantnimi preobrati. Johnson tako kot v prvem filmu tudi tokrat prepleta klasični detektivski misterij v stilu pisateljice Agathe Christie, kateremu doda tudi ščepec pikre satire na račun kapitalistične požrtnosti, pohlepa in dejstva, da si dandanes v svetu ne moreš kupiti pravih prijateljev. Kot že rečeno, Glass Onion v primerjavi z Knives Out predstavlja močan napredek na skoraj vseh ravneh; znova estra igralska zasedba (poleg Craiga in Nortona še Dave Bautista, Kate Hudson, Kathryn Hahn in v epizodnih vlogah tudi Ethan Hawke in Hugh Grant) je dobro izkoriščena, humor je bistveno bolj sofisticiran in inteligenten, prav vsi liki so simpatični in zanimivi, satirični komentarji so nevsiljivo in smiselno vstavljeni v okvirno zgodbo, osrednji misterij pa pripelje do prepričljivega (in hkrati rahlo absurdnega) razpleta. Film od presežka ločuje zgolj nekoliko zbegana prva polovica, kjer bi gledalec s težavo sledi dogajanju ter spoznanje, da po razkritem misteriju ni veliko razlogov za vnovičen ogled filma. Glass Onion: A Knives Out Mystery je tako nepretenciozen, kratkočasen in zabaven krimič, ki pa najverjetneje ne bo ostal dolgo v vašem spominu.