Koncept multivesolja je zadnja leta zelo priljubljen predvsem v superherojskem žanru, vendar na vse prej kot kreativne načine; filmi kot so Spider-Man: No Way Home, Doctor Strange, Flash in Deadpool & Wolverine so t.i. multivesolje uporabili izključno za leno kopičenje priljubljenih superherojskih likov iz preteklih filmov, ki jih gledalci še vedno sprejemajo z rožnatimi nostalgičnimi očali. Na srečo so manjši filmi, kot sta Everything Everywhere All at Once in Redux Redux dokazali, da multivesolje ponuja prostor za poglobljene, zabavne in tudi pretresljive zgodbe, ki raziskujejo univerzalne psihološke teme kot so ljubezen, sprejetost in v primeru Redux Redux prebolevanje izgube bližnjega, ki se spremeni v krvoločno željo po maščevanju. Slednje je namreč edino, kar ohranja Irene pri življenju; po tem, ko je serijski morilec umoril njeno hčerko, se ta ob pomoči posebne naprave odpravi na potovanje skozi različne vzporedne resničnosti, da bi v eni od njih uspela izslediti morilca in hkrati rešiti hčerkino življenje. Njen načrt se kmalu spremeni v frustrirajoč in obsesiven tek v krogu, kjer je vsaka resničnost bolj zastrašujoča od prejšnje, edino odrešitev pa ji predstavlja trmoglava najstnica Mia, katero reši iz morilčevih rok in tako postane njena zaveznica. Redux Redux je premeten, inteligenten in presenetljivo čustven film, ki uporabi koncept multivesolja za prikazovanje osebne zgodbe posameznice, ujete v lastno kletko maščevanja in nasilja. Skrivnostna in temačna atmosfera, odlične igralske predstave Michaele McManus in Stelle Marcus ter uravnotežena kombinacija čudaškosti, tragike in celo humorja uspejo premostiti tudi nekatere manjše napake kot sta občasna razvlečenost in nelogičnost zgodbe (slednje je sicer pri filmih o multivesoljih neizogibno). Redux Redux je nedvomno eden od boljših ZF filmov, ki razume poslanstvo multivesolja bolje kot neskončno dragi supeherojski pofli.