Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Prvih petnajst minut črnohumornega kriminalnega trilerja One Day as a Lion gledalcu zgovorno nakaže, v kakšni družbi se je znašel; pred seboj ima namreč neobremenjen poklon absurdno krvavim klasikam bratov Coen in Quentina Tarantina, kjer ne manjka eksplotacijskega nasilja, čudaških likov, strupenih dialogov in nepredvidljivih zapletov. Glavni junak filma je Jackie Powers (Scott Caan, sicer sin legendarnega igralca Jamesa Caana), ki mora po naročilu lokalnega kriminalnega šefa (Frank Grillo) umoriti enega od njegovih dolžnikov (J.K. Simmons), vendar mu načrt zaradi lastne nerodnosti spodleti. Med begom Jackie naleti na gobezdavo natakarico Lolo, ki jo vzame za talko, vendar pa dvojica po spletu okoliščin sklene zavezništvo s skritim načrtom; obiščeta njeno na smrt bolno mater, da bi od nje iztržila čim več denarja (izkaže se, da je mater svojevrstna črna vdova, ki rada omreži premožne moške in jih še raje pošlje na drug svet) in s tem Jackiejevem sinu, ki sedi v zaporu zaradi ugrabitve otroka, priskrbela kompetentnega odvetnika. Četudi se zgodba filma zdi zapletena, je One Day as a Lion dokaj preprost in neobremenjen film, ki želi gledalca zgolj zabavati s simpatično kombinacijo nasilja, črnega humorja, odštekanosti in roganja klišejem. S tega vidika je film presenetljivo uspešen, še posebej po zaslugi odlične igralske zasedbe (Caan, Grillo in Simmons so pričakovano duhoviti), vznemirljive akcije in peščice zabavnih preobratov. Filmu se sicer pozna nizek proračun in pomanjkanje resnih ambicij, hkrati pa se zdi, da se nekateri deli zgodbe ne zlijejo prepričljivo v koherentno celoto, toda navkljub temu je One Day as a Lion vreden pozornosti vsakogar, ki si želi tarantinovske zabave na nekoliko bolj cenen način.

Moški se zbudi na kraju težke prometne nesreče. Ne vem, kdo je in kaj se mu je zgodilo. Med iskanjem odgovorov zgrožen ugotovi, da vsak človek ali žival, kateri se približa, nenadoma umre. Edina izjema je mlada ženska, za katero se izkaže, da je bila njegova sopotnica in se prav tako ne more spomniti, kdo je. Verjetno ni treba pojasniti, zakaj ima ZF triler Radius velik potencial za pritegnitev gledalčeve pozornosti; fascinantna premisa o človeku, ki je zmožen ubiti nekoga, če ta stopi znotraj določene razdalje, se zdi kot material za privlačno uganko in film to misterioznost več kot kompetentno ohranja skozi slabih 90 minut, kolikor traja. Osrednja lika, ki jo dolično odigrata Diego Klattenhoff in Charlotte Sullivan, sta dovolj zanimiva, da ju gledalec spremlja na poti do cilja, film pa venomer ohranja suspenz in intrigo na visoki ravni. Seveda pa je v takšnih primerih, ko zgodbo poganja skrivnost, vsa kvaliteta izdelka odvisna od tega, kako bo skrivnost pojasnjena in tu filmu Radius rahlo spodleti; s končnim preobratom ni sicer nič narobe (četudi je nekoliko nesmiseln), vendar pa se zdi, da vključitev elementov znanstvene fantastike ne drži vode oz. so ti elementi povsem odvečni. Končni preobrat se namreč usmeri na zelo osebno raven oz. na presenetljiv odnos med osrednjima likoma, zato se celotna premisa o človeku, ki lahko umori kogarkoli na določeni razdalji, povsem odvečna. Radius ni slab film, daleč od tega. Je pa film, ki bi bolj smiselno funkcioniral, če bi njegova zgodba ostala zasidrana v resničnosti.